Ugotovimo najprej kdo je to Bruselj? Ali je to Evropska komisija, Barroso, Rehn in drugi komisarji? Ali je to Evropski parlament? Ali je to Evropski svet, svet vlad sedemdvajseterice? Seveda slednji odločajo in komisija izvršuje. Parlemant je nekak figov list za vse skupaj. Vendar komisija ni izvršna oblast, kot so to običajno vlade. Njene pristojnosti so dejasko skoraj izključno izvrševanje tistega kar odloči svet. Če se ne motim, so pooblastila za samostojno delovanje komisije minimalna. Tako so navodila, ki smo jih dobili 29. kupaj z nekaterimi ostalimi državami posledica odločitev Evropskega sveta o šestorčku in dvojčku. Barroso in Rehn sta zgolj navidezna krivca. Šestorček in dvojček sta menda  namenjena temu, da se jim ne bi več zgodila Grčija. Da instrumenta res služita tem namenu vsaj jaz dvomim.

Kakorkoli, omenjena  navodila pomenijo postopno opuščanje zloglasne varčevalne politike, ki povzroča natanko tisto, kar so redki kompetentni ekonomisti predvideli: recesijo. Pri tem v Bruslju zmote še nihče ni priznal in razglasil, ker to ni njihov slog komuniciranja in delovanja. Za razliko od IMFa.  Komunicirajo bolj tako kot je nekoč to počenjala Sovjetska zveza: vse je vedno pozitivno, tudi krize in težave so zavite v evfemistične meglice. V resnici gre za lomljenje rok močnejših šibkejšim. Kjer stroka ne odloča ampak prevladujejo interesi. Največ škode sta naredila Merklova in Sarkozy, saj sta (na Borutovem francosko-nemškem vlaku, delovala družno in zakoličila pogubno varčevalno politiko.  O spremembi kurza mimogrede namigujejo, v navodilu Sloveniji s stavkom:  “Prav tako bi bilo mogoče storiti več, da bi za podjetja vzpostavili pogoje za naložbe in ustvarjanje delovnih mest, med drugim tudi z izboljšanjem konkurenčnosti njihovih proizvodov in storitev ter s spodbujanjem naložb v raziskave, inovacije in učinkovito rabo virov. Poleg tega bi bilo treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo, četudi v drugačnem ritmu, in odpraviti preostale šibkosti bančnega sektorja.”

“četudi v drugačnem ritmu” je signalček, ki poučenim namigne, da gre za začetek spremembe varčevalne politike.

In kaj Sloveniji priporočajo? Nadaljevati z varčevanjem, vendar zdaj s podaljšanim rokom 2015. Kar pomeni klestenje javnega sektorja, šolstva, raziskovanja, plač pokojnin, socialnih transferjev idr. Kar zagotovo pomeni še več recesije. Nikjer ni bilo še ničesar, kar bi dalo upati, da se recesija zaustavila.  Hkrati pa priporočajo, da se loti nezaposlenosti mladih, za kar zaskrbljneo ugotavljajo, da je hud problem. Priporočajo tudi dvig konkurenčnosti z strukturnimi reformami, (kar pomeni razprodajo delovne sile) in začuda z dvigom inovativnosti s šolskimi reformami. Vse je skregano z zdravo pametjo, saj varčevalna politika povečuje nezaposlenost mladih, zmanjšuje inovativnost in onemogoča šolske reforme. Razen če s šolskimi reformami nimajo v mislih privatizacije in ukinjanje visokega šolstva in zmanjševanje standardov ostalem šolstvu, kar bi se lepo skladalo s protrebami po strukturnih reformah, to je zniževanju stroška dela, ki ga lahko dosežemo, če odvečne delavce pošljemo v  Nemčijo, ki se od te politike krepi, ostalim pa zmanjšamo izobrazbeno raven na minimalno: računanje, pisanje in osnovno znanje nemščine. Prekerna delovna sila v bazenu rezervne delovne sile za osrednjo EU ne potrebuje odvečnih znanj. Še škodijo lahko, ker lahko zapeljejo delavce k neubogljivosti in uporom. Nevedni so gotovo bolj ubogljivi.

Poleg  nezaslišane korupcije doma, ki je skupaj z bruseljsko politiko povzročila globoko recesijo zaradi tega istega Bruslja nimamo niti teoretične možnosti, da bi se iz recesije izvili. Lahko se samo uklonimo, demontiramo kot suverena država z lastnimi razvojnimi cilji in se spremenimo v bazen rezervne delovne sile.

Dejstvo je tudi, da je se s vstopom v EU pri nas korupcija dodatno razbohotila. Težko je reči, če tu obstaja vzročna poveza. Dejstvo pa je, da iz Bruslja v vseh teh letih nismo slišali  še tako prizanesljive kritike janševističnega populizma. Na drugi strani izražajo zadovoljstvo nad ustavnimi spremembami referendumske ureditve in  fiskalnega pravila. Morda Bruselj res ne grozi s trojkami, ki menda tokrat sploh niso bile na tapeti. Navodila in korekcije, ki izhajajo iz “šesterčka” so nekaj drugega: Vendar iz Bruslja ni slišati nobenih demantijev naših medijev in politikov ko strašijo s trojko in drugimi kastrofami, če se ne bomo ukolinili domnevnim ultimatom.

Trenutno stanje Slovenije je mnogo hujše kot ob koncu Jugsolavije. Hujše je predvsem zaradi tega, ker se naša mega kriza poglablja že četrto leto od katere smo med najbolj prizadetimi.  Unija vodi zgrešeno politiko, katere nemočni talci smo. Poglabljanje recesije in delitev v Evropi lahko zelo hitro privede do procesa razpadanja evrocone in unije. Slovenija bi morala že zdavnaj imeti pripravljene izhodne scenarije.

Igor Koršič

Če bi vsi tisti, ki govorijo, da so naši ljudje pohlevne ovce, da so pasivni in neodgovorni,  da se ne bodo nikoli zares uprli, prišli v petek 24. maja pred parlament, bi nas bilo več sto tisoč in bi se stvari drugače odvijale.

-In zdaj, ob pogledu nazaj na prhojeno pot življenja, moramo prav tako odkriti, da se nečesa ne da popraviti: zapravljanje naše mladosti, ko naši vzgojitelji teh vedoželjnih, vročih in žejnih let niso uporabili za to, da bi nas popeljali do spoznanja stvari, temveč so nas polejali do tako imenovane “klasične izobrazbe””! Zapravljanje naše mladosti, ko so nam borno znanje o Grkih in Rimljanih in njihovih jezikih posredovali prav tako nevešče kot mučno in v nasprotju z najvišjim načelom izobraževanja, da se namreč hrano daje le tistemo, ki jo je lačen! Ko so nam na nasilen način vsiljevali matematiko in fiziko, namesto da bi nas najprej popeljali v obup nevednosti in naše vsakdanje življenje, naša dejanja in vse, kar se je med jutrom in večerom dogaja na domu, v delavnici, na nebu, v naravi, razstavili na tisoče problemov, mučnih, sramotnih, izzivalnih problemov, da bi s tem našemu poželenju pokazali, da najprej potrebujemo vedenje o matematiki in mehaniki in nas šele potem učili znanstvenega očaranja nad obsolutno doslednostjo tega vedenja! Ko bi nas učili spoštovanja teh znanosti, ko bi z učenjem o bojevanju in podleganju in ponovnem bojevanju velikih mož, o trpljenju, ki predstavlja zgodovino stroge znanosti, dosegli da bi naša duša vsaj enkrat zadrhtela!

Friderich Nietzsche: Jutranja zarja

NAŠA USTAVA JE NAŠA LAST

USTAVE NE DAMO

NAŠE USTAVE NE BO SPREMINJALA ANGELA MERKEL

NAŠE USTAVE NE BO SPREMINJALA ALENKA BRATUŠEK

NAŠE USTAVE NE BO SPREMINJAL IVAN JANEZ JANŠA

USTAVE NE bodo SPREMINJAli S KRAVJIMI KUPČIJAMI STRANK

USTAVE NE BO SPREMINJALA  ZAČASNA IN PREHODNA VLADA

USTAVE NE SPREMINJA PARLAMENT, KI NIM ZAUPANJA DRŽAVLJANOV

USTAVO SPREMINJAMO  MI, LJUDSTVO, VOLILCI, DRŽAVLJANI

NAŠo ustavo LAHKO SPREMINJAmo LE Z REFERNDUMOM.

NE DRZNITE SI SAMOVOLJNO POSEGATI V USTAVO!

DEMOKRACIJE NE DAMO

V SLOVENIJI NE VLADA NITI MOODY’S NITI TRGI AMPAK LJUDSTVO

NEMUDOMA ZAUSTAVITE KORUPCIJO IN ROPANJE DRŽAVE!

NEMUDOMA REFORMIRAJTE POLITIČNI SISTEM IN ODSTRANITE IZ NJEGA LASTNE PRIVILEGIJE!

NEMUDOMA USPOSOBITE PRAVNO DRŽAVO!

NEMUDOMA ZAUSTAVITE NEOLIBERALIZEM!

BOJTE SE NASLEDNJE VSTAJE!

NE EVROPI KAPITALA!

NE EVROPI CENTRA IN PERIFERIJE!

DA PRAVIČNI IN SOLIDARNI EVROPI!

 

 

 

Kulturni filister – študij tega tipa in poslušanje njegovih priznanj, (kader jih izpove), je postal utrujajoča dolžnost – se razlikuje od splošnega “filistrstva” s pomočjo vraževerja: domišlja si, da je sam sin muz in kulturni človek. Ta nerazumljiva napaka jasno pokaže, da niti ne pozna razlike med filistrom in njegovim nasprotjem.  Ne sme nas presenečati, da ga najdemo, večinoma, kako svečano izjavlja, da ni filister. Zaradi njegovega pomanjkanja samopoznavanja  je prepričan, da je njegova “kultura”  nedvomna manifetsacija resnične nemške kulture; in ker vsepovsod srečuje učenjake njegove vrste, ker so vse javne ustanove, pa naj gre za šole, univerze ali akademije organizirane tako, da so v popolni harmoniji z njegovo izobrazbo in potrebami,   doživi zmagoslavno občutje, da je zaslužen zagovornik prevladujoče nemške kulture kjerkoli se pojavi in temu ustrezno uokviri svoja pričakovanja in zahteve.

Nietzschejev odziv na trditev, da je  z zmago v nemško – pruski vojni 1871, namška kultura premagala francosko.

Medtem, ko se naša korupcija uvršča v svetovne top lestvice, naši politični predstavniki nemoteno nadaljujejo s svojim delom. Dnevnik poroča o dolgi vrsti kadrovskih menjav in popolnitev, ki se bodo izvedle po načrtih Janševe vlade. Če imena ne kažejo na kriterij strokovnosti, je bil pač uporabljen kakšen drugi.  Ni kaj, pred nami je še vedno Nigerija. Za svetovno vodstvo, za nesporenega voditelja svetovne korupcije se je treba še malček potruditi. Ali Žerdin v Delovem video komentarju dodaja drobno informacijo, ki pojasnjuje, kako je to mogoče, saj imamo vendar opozicijo in pozicijo ki naj bi se nadzorovali in preprečevali zlorabo oblasti. Baje na Cipru obstaja podjetje, skozi katero je v nepovrat izginilo ogromno našega denarja. Pri tem naj bi t.i. desnica in t.i. levica družno in v partnerskem  dogovoru sodelovali. Nestrpnosto pričakujemo podrobnosti.

 

STALIŠČA KOALICIJE SOLIDARNIH O PREDLOGIH SPREMEMB 90. ČLENA USTAVE

 

Koalicija solidarnih, ki se ji pridružujejo spodaj navedene organizacije, nasprotuje rešitvam v predlogu sprememb 90. člena Ustave RS, ki ureja pravico volivcev do odločanja na referendumu.

 

Nedavni dogodki – posebej nepojasnjeno izginotje podpisov pobudnikov referenduma o t. i. slabi banki – vzbujajo upravičen sum o načrtnem omejevanju referendumske pravice. Zaradi vladne krize in verjetnosti predčasnih volitev je še toliko bolj pomembno, da se zagotovi popolna legitimnost vseh postopkov spreminjanja referendumske ureditve. Zato menimo, da bi moral o tako pomembnih spremembah odločati državni zbor v novi sestavi.

 

Naše stališče do vsebine predloga pa je naslednje. Prepričani smo, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti skladno s 3. členom Ustave RS. Zato mora izid referenduma ostati zavezujoč.

 

Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljen referendum, ne smejo onemogočiti volivcem odločati o javnih zadevah. Zato smo proti omejitvi odločanja o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo davke in obvezne dajatve, posebej ker gre pri tem za nekatere ključne sistemske zakone (zdravstvo, pokojninski sistem). Nasprotujemo tudi omejevanju pravice do odločanja o mednarodnih pogodbah, saj te v zadnjem času bistveno posegajo ravno na sistemska področja (tako imenovano zlato pravilo).

 

Prav tako nasprotujemo omejevanju veljavnosti referenduma, bodisi s kvorumom udeležbe ali z zahtevo po kvalificirani večini, saj bodo takšni instrumenti najbolj prizadeli pobude državljanov, ki nimajo opore v množičnih institucijah in so brez sredstev za vodenje množičnih medijskih kampanj.

KOALICIJI SOLIDARBNIH SE PRIDRUŽUJEJO:

 

Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti

 

Dijaška organizacija Slovenije

 

Delavsko-punkerska univerza (DPU)

 

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva

 

KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije

 

KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije

 

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS)

 

Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS)

 

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)

 

Študentska iskra

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Obrazložitev argumentov

na podlagi Sklepa DZ glede Predloga za začetek postopka za

spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o

spremembah Ustave Republike Slovenije (UZ90,97,99), EPA 620-VI, Poročil Ustavne komisije DZ RS z dne 15. 1. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/f9650d809e82f514027c.pdf) in z dne 29. 3. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/6adcb009ddab38052d59.pdf) ter Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi z dne 26. 10. 2012 (http://imss.dz-rs.si/imis/016c14ea3cfff3dd34df.pdf)

1. Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljeno odločati na referendumu

Nasprotujemo temu, da državljani ne bi mogli odločati o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo področje davkov in obveznih dajatev. Kot je razvidno iz poročila strokovne komisije, se v to skupino namreč uvrščajo številni sistemski zakoni, kot sta pokojninski zakon in zakon o zdravstvenem zavarovanju. S temi predpisi se med drugim izvršuje določilo 2. člena Ustave RS, da je Slovenija socialna država. Ker delitev družbenega dohodka na zasebni dohodek, ki služi posamezniku, in na skupni dohodek, s katerim zagotavljamo javne dobrine vsem, ni tehnično vprašanje, morajo imeti državljani o njej pravico odločati tudi neposredno. Zato tudi nemalo evropskih držav ne omejuje tovrstnih referendumov (Islandija, Švedska, Irska, Švica).

 

Iz istih razlogov nasprotujemo tudi prepovedi odločanja o mednarodnih pogodbah. Predlog strokovne komisije sicer dovoljuje odločanje o pogodbah, s katerimi Slovenija prenaša del suverenosti na mednarodne organizacije (3a. člen Ustave RS). Vendar pa je omejitev še vedno neustrezna, ker prepoveduje odločanje o pogodbah, kakršen je Pakt o stabilnosti in rasti, ki bistveno posegajo v okvire gospodarske in socialne politike. Zato bi moralo biti o njih dovoljeno neposredno izrekanje državljanov.

2. Vezanost državnega zbora na odločitev volivcev

Koalicija solidarnih nasprotuje temu, da se iz 90. člena Ustave RS izključi določba, po kateri je državni zbor vezan na referendumsko odločitev volivcev. Predlog strokovne komisije namreč predvideva, da bi se z zavrnitvijo nekega zakona sicer končal zakonodajni postopek, ne onemogoča pa, da ne bi državni zbor takoj nato sprejel zakona z enako vsebino.

 

Z uveljavitvijo te rešitve bi se zakonodajni referendum dejansko spremenil v posvetovalnega. S tem bi bil državljanom odvzet ključni mehanizem za neposredno izvrševanje oblasti, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena Ustave RS, ki pravi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«

3. Omejitve veljavnosti referenduma

Koalicija solidarnih nasprotuje uvedbi omejitev veljavnosti glasovanja na referendumu. Te omejitve bi zmanjšale verjetnost uspeha v primerih, ko se pobudnik ne more opreti na množične organizacije in kadar tema ni medijsko odmevna. Ker menimo, da je mora biti neposredno izvrševanje oblasti omogočeno prav vsem državljanom, ne le tistim, ki so povezani v množične organizacije ali imajo sredstva za velike medijske kampanje, smo proti omejevanju veljavnosti referenduma. Analiza referendumov, izvedenih na državni ravni od leta 1999 naprej, pokaže, da bi bilo od 17 izvedenih referendumov v primeru 30-odstotnega kvoruma veljavnih le osem, v primeru zahtevane kvalificirane večine 25 odstotkov pa devet referendumov. Znižanje kvalificirane večine na 20 odstotkov število veljavnih referendumov poveča na dvanajst. Zato pozivamo poslanke in poslance, da uvedbe kvoruma ali kvalificirane večine ne sprejmejo oziroma naj si prizadevajo za čim manjše omejevanje veljavnosti referenduma.

4. Predlagane spremembe Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi

V Koaliciji solidarnih menimo, da bi bilo spreminjanje Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), preden bodo znane nove določbe 90. člena Ustave RS, neprimerno.

 

Predvsem pa nasprotujemo ureditvi, ki bi od pobudnika za vložitev zahteve za referendum zahtevala, da Državnemu zboru RS predloži 5.000 overjenih podpisov. Izkušnje namreč kažejo, da bi bilo tolikšno število overjenih podpisov v petih delovnih dneh dejansko nemogoče zbrati. To velja celo za tiste državljanske pobude, ki se lahko oprejo na množične organizacije, še toliko bolj pa za pobude neorganiziranih državljanov, ki že sicer najtežje vplivajo na procese odločanja.

Namesto predlaganih sprememb je po našem mnenju nujno, da se natančno uredi postopek evidentiranja podpisov pobudnikov v Državnem zboru. Le tako bodo izključene grobe kršitve demokratičnega postopka, do kakršnih je prišlo oktobra 2012 ob pobudi za referendum o ZUKSB (slaba banka).