Category Archives: Klippingi
Ukinjanje kulture na Madžarskem
The ‘patriotic’ culture war being waged by the government may force the closure of one of Hungary’s leading arts academies
George Szirtes
Tuesday 6 August 2013
http://www.theguardian.com/
—-
The UK has culture skirmishes; Hungary has culture wars. In a country where party politics has always sought to control the cultural field, the aim of such war is to wipe out, or at least quarantine, the opposition, its ideology, its language, its notions of independence, and – in the case of the current administration – to impose an all-consuming patriotic line whereby only one version of Hungary is allowed to exist.
There is currently the case with the Hungarian Academy of Sciences. The original academy was founded in 1825, chiefly composed of scientists but including some literary figures. In 1949 it was taken over by the Communist party, so after 1989, there was reason to change it again. The academy declared itself an autonomous institution and in 1992 the Széchenyi Academy of Letters and Arts, or Szima was founded as one of its branches. As soon as news of its foundation got around, it was attacked by the right wing and a rival organisation, the Hungarian Academy of the Arts, or MMA was set up, forestalling it by a few months, with the architect Imre Makovecz at the head. Szima invited members, MMA took them on application.
Szima had, and continues to have, the finest writers of the period, including Hungary’s four leading novelists, Péter Esterházy, Peter Nádas, Imre Kertész, and László Krasznahorkai, as well as its greatest film directors, Zoltán Fábri, Miklós Jancsó, Károly Makk, Márta Mészáros and István Szabó, not to mention composer György Kurtág and pianist Zoltán Kocsis. MMA has a good many artists who applied. But MMA got the money.
From the “patriotic” point of view, any art that questions the administration’s values or simply negates them is to be distrusted. But since Hungary is still a democratic country the government can’t be seen to censor disagreeable material directly. It can’t arrest or ban people but it can jettison them and prevent them operating by strangling them financially or by taking over the organisation from the inside.
The list of such strangulations and takeovers is already long. In theatre the ousting of artistic directors and the installation of far-right figures; in the visual arts theencouragement of rightwing art through national competitions and the amalgamation of independent galleries to single institutions more easily controlled by government; in media the attempts to close down independent radio stations. The list in literature is far too long already. There have been attempts to smear György Konrád and to deprive Nobel prizewinner Imre Kertész of his Hungarian identity (now referred to only as being “of Hungarian extraction”).
There has been the setting up of an expensive new national library to promote Hungarian patriotic values, and the introduction of fascist writers of the 30s and 40s to the school syllabus. Philosophers have been smeared. In March the prestigious Táncsics awards were given to three members of the far right – one of those awarded gave back the prize, under official pressure, the other two kept them. Far-right figures get research centres of their own, while the philosopher György Lukács’s research centre is broken up into general libraries.
Now MMA has been declared the only representative of Hungarian arts. MMA has a clear patriotic agenda. Szima is a non-political organisation and includes supporters of the government. Interestingly enough, the founder and leaders of MMA have been among those to traduce Konrád. A couple of months ago the architects association suggested a series of events to commemorate 20 years of Szima. Not only did it receive no funding, but the association is threatened with closure.
But maybe that is not surprising. István Klinghammer, the new secretary for higher education, recently declared: “I think the humanities are important but they don’t create values.” Not the right values perhaps.
Some will say it is just privileged artists moaning about loss of influence. But this is cumulative, part of a process to deprive the opposition of voice and therefore language. Hungary has produced great artists, musicians, architects, film directors and writers. Some of them are still alive. The government wishes to cut them out of the heart of culture. The truth is that the so-called “patriots” backed by the Fidesz conservative party are not the image of the nation: they want the nation to be the image of them.
If you have any questions about this email, please contact the theguardian.com user help desk: userhelp@theguardian.com.
theguardian.com Copyright (c) Guardian News and Media Limited. 2013 Registered in England and Wales No. 908396 Registered office: PO Box 68164, Kings Place, 90 York Way, London N1P 2AP
Ameriški senator za Snowdna
Senator to Snowden: ‘You have done the right thing’
Edited time: July 17, 2013 08:57
While some current members of Congress continue to rally for the prosecution of National Security Agency leaker Edward Snowden, a long-serving United States senator has sent a letter of support to the NSA contractor-turned-whistleblower.
According to correspondence published Tuesday by the Guardian’s Glenn Greenwald, former two-term senator Gordon Humphrey (R-New Hampshire) wrote the exiled Mr. Snowden to say, “you have done the right thing in exposing what I regard as massive violation of the United States Constitution.”
Snowden, 30, is currently in Russia where he has applied for temporary asylum while he awaits assistance in traveling to one of the Latin American countries that have approved similar requests. He is wanted for espionage and other charges in the US after fleeing in May and providing Greenwald and other journalists with classified NSA documents detailing vast surveillance programs operated by the US government.
The US Department of Justice has asked Russia repeatedly to return Snowden to the US, and his revelations and conduct have caused commotion across Washington and the rest of the world. But while the administration of President Barack Obama continues to insist Snowden is sent back to the US to stand trial, Humphrey has words nowhere near as harsh.
“Having served in the United States Senate for twelve years as a member of the Foreign Relations Committee, the Armed Services Committee and the Judiciary Committee, I think I have a good grounding to reach my conclusion,” the former lawmaker wrote.
“I wish you well in your efforts to secure asylum and encourage you to persevere,” Humphrey added.
When contacted by Greenwald for verification, Humphrey wrote a second letter, which has since been shared by the Guardian journalist.
“Yes. It was I who sent the email message to Edward Snowden, thanking him for exposing astonishing violations of the US Constitution and encouraging him to persevere in the search for asylum,” Humphrey wrote Greenwald.
“To my knowledge, Mr. Snowden has disclosed only the existence of a program and not details that would place any person in harm’s way. I regard him as a courageous whistleblower,” he continued.
“I object to the monumentally disproportionate campaign being waged by the US government against Edward Snowden, while no effort is being made to identify, remove from office and bring to justice those officials who have abused power, seriously and repeatedly violating the Constitution of the United States and the rights of millions of unsuspecting citizens.”
“Americans concerned about the growing arrogance of our government and its increasingly menacing nature should be working to help Mr. Snowden find asylum. Former Members of Congress, especially, should step forward and speak out,” he concluded.
In a letter sent in response from Snowden to the former senator, the NSA leaker thanked Humphrey and wrote, “I only wish more of our lawmakers shared your principles,” adding that “the actions I’ve taken would not have been necessary” had these conversations occurred years earlier on Capitol Hill.
“The media has distorted my actions and intentions to distract from the substance of Constitutional violations and instead focus on personalities,” Snowden wrote. “It seems they believe every modern narrative requires a bad guy. Perhaps it does. Perhaps, in such times, loving one’s country means being hated by its government.”
“If history proves that be so, I will not shy from that hatred,” he wrote. “I will not hesitate to wear those charges of villainy for the rest of my life as a civic duty, allowing those governing few who dared not do so themselves to use me as an excuse to right these wrongs.”
Snowden then went on to reaffirm allegations made previously by Greenwald that classified knowledge of government programs will continue to be released should the US or another government attempt to plug up the leaks.
Snowden “has taken extreme precautions to make sure many different people around the world have these archives to insure the stories will inevitably be published,” Greenwald told the Daily Beast last month.
“[I]f anything happens at all to Edward Snowden, he told me he has arranged for them to get access to the full archives,” the journalist said.
In his letter to Humphrey, Snowden wrote, “You may rest easy knowing I cannot be coerced into revealing that information, even under torture.”
Although Humphrey’s sentiments aren’t exactly shared en masse in Washington, that isn’t to say the country at large disapproves of Snowden’s actions. A poll conducted by Quinnipiac University released earlier this month found that the majority of Americans perceive Snowden as a man who did the right thing by releasing documents about the NSA programs to the media.
“The verdict that Snowden is not a traitor goes against almost the unified view of the nation’s political establishment,” Peter Brown, assistant director of Quinnipiac’s polling institute, said in a press release.
Humphrey, 72, served in the US Senate until 1990, after which point he attempted twice, unsuccessfully, to run for governor of New Hampshire
Oliver Stone o prisluškovanju
Reporter Greenwald
Reporter, ki poroča o Snowdnu
Za privatizacijo gre!
Nemški liberalec Wolfgang Klinz je ocenil, da je Čufer v krajšem nastopnem govoru prikazal Slovenije pozitivno. Toda: pravi položaj da je kritičen, pravzaprav alarmanten. Omenil je, da se o privatizaciji le veliko govori in da je v javnem sektorju veliko preveč zaposlenih. Ministra je vprašal, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč iz kriznega sklada ESM. (Delo, 09. 07. 2013)
* * *
Nemški liberalec s svojim pokroviteljskim slogom pove vse o odnosih znotraj EU. Govori resnico, ko pove, da gre zgolj za privatizacijo. Laže o preveliki zaposlenosti v slovenskem javnem sektorju, ki je po vseh podatkih, tudi OECD-jevih, primerljiv z primerljivimi članicami te organizacije. Slovenija mora nujno pripraviti scenarij za izhod iz evrocone.
Nedopustno!
Tiskovna predstavnica State Departmenta Jen Psaki opozarja, da lahko vsaka država, ki bi dovolila prevoz, nastanitev in politični azil Edwardu Snowdnu, pričakuje spremembo odnosov z ameriškimi oblastmi.
Delo, 09.07. 2013
dr. Gorenak v DZ insajdersko o organizatorjih protetstov
Naslednja težava, ki jo imamo so demonstracije. Bom rekel mogoče malo več kot je za na javno sejo. Demonstracije so bile organizirane, sponzorirane, spodbujene,
20. TRAK: (SB)
(nadaljevanje) če želite, s strani posameznikov, ki so ljudi izrabili. Za temi posamezniki je stala leva politična opcija. To je de facto dejstvo. To kaže na to, tudi plačila kažejo na to, izvor plačil kaže na to. Ne morete me prepričati v neko dobronamernost, tistega, ki je bil eden od glavnih organizatorjev, to je gospoda Hanžka, naj vas spomnim, da ste ga nekoč postavili za varuha človekovih pravic, ki bi naj bil neka demokratična inštitucija, ja, zanimiva zadeva, vidimo ga na vseh demonstracijah, mogoče bi ga človek vprašal kaj je delal na drugi vseslovenski vstaji in kaj je vozil v svojem avtu.
Na noben način in še vedno trdim, da so bile demonstracije, tako kot sem povedal, da so bili ljudje izkoriščeni s strani leve politične opcije posledi česar je, da ste prevzeli oblast. Torej, ni možno samo glasu kupiti (Rupar), ampak lahko to dosežeš tudi na drug način, recimo s kockami. To je problem. In to je metoda iz leta 1989 minus. V času, ko so se dogajale demonstracije nismo višali davkov, nismo prodajali nobenega državnega premoženja, nismo nižali pokojnin, nismo nižali plač, nismo nižali socialnih transferjev in nismo nižali porodniškega dopusta. Vse našteto ta vlada počne. Kje so danes organizatorji, ki so se baje borili proti vsem elitam, med drugim pa nosili napis Janković – kako že – “baraba radi te imamo”, nekaj takšnega je bilo napisano na transparentu? Torej, vi lahko manipulirate s tem kako so bile tiste demonstracije proti vsem elitam in tako dalje, ne, izvor je tak kakršen sem povedal in nič drugega, metode pa tiste izpred leta 1990. Ne nazadnje je treba reči še nekaj o demonstracijah 10, o čemer je tudi ena od vaju govorila, ne vem več katera, mislim, da gospa Potrata. Demonstracije leta 2010, ki jih je organizirala Študentska organizacija, so bile neoporečne, izvedene po zakonu in čisto nič drugače, izvedene po zakonu, še smetarje so plačali. Vzporedno so se pa dogajale neke druge demonstracije, ki jih je organiziral levi politični aktivist, ki je bil tudi zdaj aktiven, profesor s FDV-ja gospod Kurnik, ki pa je na nezakonit način izvedel neprijavljene demonstracije. On je imel priglasitev za filozofsko fakulteto in konec. In na noben način in pol ure pred prihodom Študentske organizacije in gospe Šoba pred parlament, so padle prve kocke, kar lahko vidite v poročilih Sintala. Torej, nimate nobene pravice očitati gospe Šoba, da je kandidirala na kakšni naši listi. Nasprotno, na vaših listah je ogromno takšnih ljudi, to pa drži.
Novih sto dni po diktatu Bruslja in z dodatnim zategovanjem pasu
Katja Svenšek, Blaž Petkovič Čeprav je vlada Alenke Bratušek nadaljevala delo, ki ga je predčasno končala ministrska ekipa Janeza Janše, se ji vstajniki (še) niso postavili po robu. A kot napovedujejo nekateri, bo že jeseni drugače, če bo vlada svoje napore še naprej usmerjala predvsem v to, da pomiri Bruselj. Prvih sto dni vlade Alenke Bratušek je minilo brez večjih protestov, ki smo jim bili priče v času vlade Janeza Janše. Pa bo tako tudi v prihodnjih stotih dneh? Vlada svoje napore usmerja predvsem v to, da pomiri Bruselj, manj v to, da pomiri državljane, medtem ko finančnih trgov za zdaj očitno ne pomiri nič. Socialni transferji se znižujejo Politika se je poenotila okoli fiskalnega pravila, omejila referendumsko odločanje, tudi z dogovorom s sindikati javnega sektorja znižala javno porabo in dala zeleno luč prvemu privatizacijskemu paketu, a zahtevani donosi na slovenske državne vrednostne papirje kljub temu vztrajajo okoli sedmih odstotkov. Zadolževanje pod takšnimi pogoji ni vzdržno, zato bo morala vlada vložiti precej naporov, da bodo Sloveniji mednarodni trgi pripravljeni posoditi denar po obrestnih merah, primerljivih s sosednjimi državami, na primer Italijo. V prihodnjih mesecih se bodo začeli uresničevati ukrepi, ki jih je z namenom javnofinančne konsolidacije napovedala in evropski komisiji obljubila vlada. Kot prvi tak ukrep se bo že v ponedeljek zvišal davek na dodano vrednost, s katerim naj bi po pričakovanjih vlade državljani k javnofinančni konsolidaciji prispevali dodatnih 250 milijonov evrov. Že do konca julija naj bi država na drugi strani za dokapitalizacije bank namenila 900 milijonov evrov, če se le ne bo po opravljenem neodvisnem pregledu kakovosti bančnega sistema izkazalo, da je načrtovan znesek prenizek. Ali ima država v tem primeru rezervni načrt, ni jasno. Socialni transferji se medtem še znižujejo, napovedujejo se novi davki, če zastavljeni cilji ne bodo doseženi, pa lahko s prihodnjim letom pričakujemo še tako imenovani krizni davek. Ta bi državljane poleg že načrtovanega davka na nepremičnine, za katerega bodo lastniki nepremičnin prispevali okoli 240 milijonov evrov, stal še dodatnih 300 milijonov. Dosedanji podatki ne vzbujajo optimizma. Davčni prihodki strmo navzdol Davčni prihodki, ki jih za državni proračun pobira Davčna uprava RS (Durs), so se v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znižali kar za devet odstotkov, razkrivajo podatki, ki smo jih včeraj pridobili na Dursu. Če je Durs od januarja do konca marca lani pobral skupno za 2,6 milijarde evrov davčnih prihodkov, so ti v enakem obdobju letos znašali le še 2,3 milijarde evrov in so tako na ravni prvega četrtletja leta 2007. V letošnjem prvem trimesečju so se znižali prav vsi davčni prihodki, najbolj, za več kot 30 odstotkov davek od dohodka pravnih oseb. Podjetja so tako v prvem četrtletju vplačala le še za slabih 100 milijonov evrov davka od dohodka pravnih oseb, in čeprav bi se morala davčna stopnja postopno zniževati in leta 2015 doseči ciljnih 15 odstotkov, predlaga vlada zdaj zamrznitev pri 17 odstotkih. Močno, za 15 odstotkov, so se v prvem četrtletju znižali tudi prihodki od davka na dodano vrednost. Tak padec davka, ki ponazarja potrošnjo, je Slovenija nazadnje utrpela v prvem četrtletju leta 2009, ko pa se je v državno blagajno še vedno steklo več kot 480 milijonov evrov davka na dodano vrednost. Od januarja do marca letos ga je Durs pobral za manj kot 440 milijonov evrov. Medtem ko je prvi mož Evropske centralne banke Mario Draghi včeraj ponovno opozoril, naj se države manj zanašajo na zviševanje davkov, ki zarežejo v razpoložljive dohodke, in naredijo več pri strukturnih reformah, kot je na primer pokojninska reforma, bodo slovenski potrošniki že s ponedeljkom plačevali višje stopnje davka na dodano vrednost. Splošna stopnja bo namesto 20 znašala 22 odstotkov, znižana stopnja se bo zvišala z 8,5 na 9,5 odstotka. S ciljem, da država dobi dodatne proračunske prilive, o čemer sicer številni ekonomisti dvomijo, vlada po mnenju gospodarstva ogroža še tista delovna mesta, ki so krizo doslej nekako preživela. In ob koncu prihodnjih stotih dni vlade bo na Zavod za zaposlovanje tako kot vsako leto oktobra romalo še nekaj tisoč študentov, vprašanje pa je, katera delovna mesta jim bo ponudila vlada, ki zatrjuje, da so mladi njena prednostna naloga. Predsednica vlade sicer pričakuje, da jim bo delodajalce uspelo prepričati, da bodo zaposlovali mlade, z oprostitvijo plačila socialnih prispevkov. Da samo denarna politika ne more ustvariti gospodarske rasti, je včeraj v Parizu znova poudaril Draghi, državam članicam pa za vzdržno rast priporočil strukturne ukrepe in povečanje konkurenčnosti. Mrak: Prednostne naloge vlade bo izpolnjevanje smernic komisije In kaj je mogoče pričakovati v naslednjih stotih dneh vlade? »Smernice delovanja te vlade so bile dokaj jasno postavljene ne zgolj s programom, ki ga je oblikovala sama, temveč tudi s smernicami, ki smo jih prvič v času samostojne Slovenije dobili zapisane s strani zunanjih dejavnikov, v tem primeru od evropske komisije. Izpolnjevanje teh smernic bo dejansko predstavljalo ključne prednostne naloge vlade v naslednjih mesecih,« napoveduje dr. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. »Že do konca junija naj bi se začel proces ocenjevanja portfelja s strani mednarodno priznane tuje ustanove, sami pa smo se obvezali, da bomo v tem času na slabo banko že prenesli tudi prve slabe terjatve. Občutek imam, da je vlada na tem področju celo nekoliko hitrejša od pričakovanj evropske komisije, od katere že kar nekaj časa čakamo na zeleno luč, s katero bi lahko ta prenos stekel s polno dinamiko. Osebno bi si želel več korektnosti in ekspeditivnosti evropske komisije na tem za Slovenijo ključnem področju,« dodaja Mrak. Naslednja ključna stvar za prihodnje mesece, pri kateri pa že resno zamujamo, je po Mrakovem mnenju priprava programskih dokumentov za črpanje sredstev proračuna Evropske unije v naslednjih mesecih. »To vprašanje je pomembno za prihodnost Slovenije, ne sicer v njenih naslednjih stotih dnevih, temveč v naslednjem desetletju. Treba se je namreč zavedati, da bodo evropska sredstva v naslednjih letih relativno bistveno bolj pomembna, kot so bila v preteklih letih, in to zaradi preprostega dejstva, da drugih virov sredstev preprosto ne bo na voljo,« opozarja Mrak. Dr. Peter Kraljič, ki je z dosedanjim delom vlade sicer zadovoljen, napoveduje, da lahko državljani v prihodnjih mesecih pričakujejo nadaljevanje sedanje politike. »Menim pa, da moramo še bolj zategniti pasove, ker je Slovenija v primerjavi z ostalimi državami manj naredila na znižanju stroškov, predvsem v javni upravi. Slovenci smo živeli čez svoje zmožnosti,« je dejal Kraljič. »Ljudem je potrebno jasno povedati, kaj bo potrebno narediti, da ne bodo pričakovali čudežev. V stotih dneh ne morete obrniti ladje, ki je 20 let vozila v napačno smer,« je dodal. Kraljič sicer opozarja, da bo treba več narediti na konkurenčnosti, predvsem pa pospešiti gospodarsko rast, brez katere ne bomo prišli nikamor. Če bodo sedaj res dodatno financirali mala in srednja podjetja, ki so nosilci našega izvoza, je to pravilna odločitev. Poleg že zastavljenih reform morajo biti sedaj prioriteta dodatni ukrepi, s katerimi bi dvignili konkurenčnost,« pravi Kraljič. Na ulicah se medtem očitno obeta pestra jesen Predsednica vlade medtem zatrjuje, da v letošnjem letu dodatnih ukrepov, zaradi katerih bi morali državljani zategniti pas, ne bo. »Začeli se bomo ukvarjati s projekcijami za naslednja leta. Takrat bomo videli, koliko in na katerih področjih bodo ukrepi še potrebni,« je pojasnila premierka. Kar je nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar napovedal konec letošnjega februarja, ko je Alenka Bratušek prevzela vajeti za sestavo nove vlade, se počasi uresničuje. Da nova ministrska ekipa ne bo imela drugačnih prioritet, kot jih je imela vlada Janeza Janše, je po stotih dneh od prevzema oblasti že jasno, po torkovi vseslovenski ljudski vstaji v podporo javnemu zdravstvu pa postaja vse bolj očitno, da se bodo začela protestniška gibanja v naslednjih mesecih zaradi socialnih razmer v državi krepiti. »Aktualna vlada je na eni strani uspela umiriti stanje ideološke vojne, na drugi strani pa izvaja politiko njene predhodnice. Zasuk je bil najbolj opazen pri vprašanju fiskalnega pravila,« prvih sto dni po padcu Janševe vlade komentira Gantar. Če odmislimo poročilo o domnevnem plagiatorstvu Alenke Bratušek in mnenje protikorupcijske komisije glede vozovnic Gregorja Viranta, bo aktualna ministrska ekipa po njegovih besedah sicer preživela to leto. »Nas pa naslednje leto čakajo dvojne volitve, evropske in lokalne. Verjetnost, da se bo eno izmed teh glasovanj uporabilo tudi za državnozborske volitve, obstaja. To ni zadnja vlada, ki jo bo prizadela kriza,« napoveduje Gantar. Vstajnik Uroš Lubej ob tem dodaja, da sta Alenka Bratušek in njen najpomembnejši koalicijski partner Igor Lukšič razbila tiste zadnje iluzije, ki so jih nekateri imeli o tem, da znotraj kaste obstoječih politikov obstajajo sile, ki so sposobne Slovenijo iztrgati iz uničujočega neoliberalnega toka, v katerem pluje Evropa in ki hoče pokopati še zadnje ostanke države blaginje, ki smo jo gradili desetletja. »Pokazala sta, kako je mogoče v samo stotih dneh vladanja – ali, bolje rečeno, hlapčevanja Bruslju – ogoljufati svoje volilce s tem, ko ravnata v popolnem nasprotju z vsem, kar sta zagovarjala še pred nekaj meseci. Socialna nasprotja se bodo zaradi tega povečevala, tako da obstaja dovolj velika verjetnost, da bo jeseni prišlo do novega protestnega vala,« poudarja Lubej. Podobnega mnenja je tudi Gantar: »Vendar protesti ne bodo imeli več tolikšne moralno-politične konotacije, kot so jo imeli do sedaj, temveč se bodo razvijali zaradi najrazličnejših socialnih stisk. Protesti bodo s tem dobili socialno-razredni značaj.« |