KOKS

Koordinacijski odbor kulture Slovenije        http://www.koks.si/o-nas

Tomšičeva 12

041 833 139, zdruzenjekoks@gmail.com  Ljubljana, 23. junija 2014

Poziv medijem in političnim akterjem.

KOKS ob volitvah 2014: Za človeka, demokracijo in razvojni preboj

Iztrgajmo državo iz rok mafije!

Pozivamo medije, da kandidate na volitvah dosledno in neizprosno pritiskajo ob steno, dokler se ne bodo opredelili do mafijske, tj. sistemske korupcije v državi in do razlogov zanjo. Predvsem se morajo kandidati opredeliti do svoje odgovornosti za propad Slovenije. S strogo profesionalnim delom lahko mediji odigrajo odločilno vlogo pri sanaciji trojne krize v Sloveniji. Poročevalci in komentatorji imajo res težko nalogo ko se morajo izmikati pritiskom »spindoktorjev«, ki zahtevajo zastonj promocijo za svoje kliente in njihove politične prevare, do ključnih in za državo usodnih dogodkov in akterjev, kar je vzrok, da se delovanje medijev spreminja v resničnostni šou glavnih akterjev na področju politike. A prav od teh akterjev je nujno potrebno izsiliti tiste informacije, ki bodo volivcem omogočale kakovostno odločanje na volitvah.  Zato pozivamo medijske hiše in novinarje,  poštene posameznike in stranke, nove in stare, naj poskrbijo, da nas v predvolilni kampanji ne bodo ponovno konsenzualno poniževali z neokusnim in vsebinsko praznim ameriškim volilnim cirkusom (golažem). Imenovanje vodstva KPK-ja in izsiljeni datum volitev zadostujeta!) Skratka, zahtevamo ostra soočenja o usodnih problemih države!

Ocenjujemo, da je trojna kriza v slovenski družbi, ki je povzročila naše zaostajanje in nazadovanje v primerjavi z drugimi, predvsem kulturna. Naša demokratična kultura je daleč pod razvitostjo gospodarstva in družbe v celoti. Prav to neskladje preprečuje, da bi postali učinkovita, tehnološko visoko razvita in napredna družba. Opravek imamo z arhaično kulturo odnosov med politično elito in ljudstvom, saj smo se po osamosvojitvi znašli v predmoderni, starojugoslovanski, če ne staroavstrijski provincialni politični formi mentis.

Naša duhovna, politična in gospodarska kriza ima iste korenine: nespoštovanje drugega, cinizem in manipulacija »elit« z državljani, s tistimi, ki naj bi jim izvoljene kot »elite« (civil servants) služile. Posledica je razkroj države kot poglavitnega orodja za uveljavljanje in zaščito skupnega, da, nacionalnega (!) interesa. Vse v imenu neoliberalizma in globalizacije, ki sta se že zdavnaj izkazala za pot v globalno katastrofo.

Želeli smo se približati Švici in skandinavskim državam, pa smo se znašli v družbi demokratično deficitarnih, kot so Ukrajina, Bolgarija, Albanija, Romunija … Nočemo razumeti, da so Skandinavci in Švicarji uspešni, ker so kot posamezniki in kot družba globoko demokratični in znajo strateško zaščititi in razvijati svoje nacionalne interese.

Stanja naše demokracije ne kaže zgolj sistemska korupcija, ampak tudi volitve sredi poletja, kar si, kot vemo, lahko privoščijo zgolj demokratično nerazvite države. Razlog je pomanjkanje demokratične tradicije. O poraznem stanju demokratične kulture pričajo predsednikovo nastavljanje vodstva KPK-ja, lokalni populistični avtokrati, mafijske študentske združbe, mafijski odnosi znotraj nekaterih univerz, mafijski paraziti v zdravstvu, pravu, energetiki, transportu, založništvu in publicistiki, Cerkvi in drugod. O tem pričajo ministri, ki redno vstopajo v politiko zaradi lastnih gospodarskih interesov. O kilavi demokraciji priča odsotnost prodornih in kritičnih novinarjev, pokončnih javnih intelektualcev, pričajo pasivne in oblásti servilne strokovne elite, humanisti, družboslovci, pravniki, ekonomisti, ki ne ravnajo v skladu s svojo odgovornostjo, ki jim jo nalaga položaj elit. O politični – beri demokratični – nezrelosti priča nesposobnost alternativne, postvstajniške politike, ki ji svojih kot jajce jajcu podobnih programov ne uspe niti povezati, kaj šele združiti v učinkovito politično silo.

»Elite« za takšno stanje ne morejo valiti krivde na državljane, na ljudstvo, češ da ima tako vlado, kakršno si zasluži. Ne, prav »elite« same, politične, strokovne, gospodarske in duhovne, nosijo največji del odgovornosti. »Elite« so predvsem pasivne in zato neodgovorne. »Elite« so tiste, ki se zaradi konformizma in zaščite svojih položajev in lagodnosti ne izpostavijo, ko se soočajo s korupcijo, zavajanji in lažmi in škodljivim, nekakovostnim delom in tega niti ne poskušajo preprečiti. Za naše stanje so krivi profesorji, ki skrbijo zgolj za svoje kariere, umetniki, ki jih zanima zgolj lastna uspešnost, gospodarstveniki, ki jih skrbi edino zmanjševanje stroškov dela, inženirji, ki ne vidijo onkraj tehnike, ekonomisti, ki dogmo prodajajo za stroko, novinarji, ki podležejo populizmu trga,  Cerkev, ki se politično angažira zaradi kapitalskih interesov in je zato pripravljena netiti jalove ideološke spore, predvsem pa pravniki, ki služijo na problemih, ki jih z neživljenjsko, protislovno in pogosto kaotično in včasih debilno zakonodajo ustvarjajo sami. Seveda pa so najbolj odgovorni politiki, ki vsevprek sklepajo kravje kupčije in tako pospešujejo razraščanje in krepitev sistemske korupcije.

Ne moremo si več zatiskati oči in valiti krivde na prinašalce informacij o sistemski korupciji in mafijski državi. Ne gre za nenaklonjene posameznike, medije in Sloveniji sovražne mednarodne organizacije. Ljubezen do domovine in narodni ponos nam ne smeta preprečevati, da se ne bi soočili z resnico: smo vsestransko sistemsko in globoko skorumpirana država, ki si v celoti zasluži ime mafijska družba. Če si ne bomo priznali te sicer boleče diagnoze, seveda nimamo nobene možnosti za preboj na drugo, višjo raven. Na raven kulture resnicoljubnosti, ki se bo sposobna nenehno soočati s svojimi slabostmi in jih odpravljati. Zdaj jih poniglavo pometamo pod preprogo.

Zaradi lagodnosti, zaščite svojih karier in položajev, drobnih privilegijev tako posameznikov kot »naših« ustanov, občin, strok pristajamo na vsesplošno laž in smo tako soodgovorni zanjo. Državo, njeno premoženje in javni denar moramo začeti pojmovati kot najdragocenejše orodje, ki ga imamo na voljo za uveljavljanje naše nacionalne suverenosti, in ne kot plen za ropanje, za pretakanje javnega denarja v zasebne žepe, domače in tuje.

Vrnimo državljanskemu pogumu, resnicoljubnosti, medsebojnemu spoštovanju in kulturi vsesplošnega demokratičnega dialoga čast in spoštovanje. Tako bomo vrnili čast in ugled tudi državi. Dokler tega ne bomo storili, se bomo vrteli v krogu, se čedalje bolj prezirali in gospodarsko, družbeno in duhovno propadali.

Slovenija bo uspešna, ugledna, bogata in ne prezirana oropana država,

1. če bo varovala in razvijala svoji poglavitni prednosti: človeka in okolje;

2. če bo njen poglavitni cilj suveren in odgovoren državljan;

3. če bo vključevalna (solidarna) in ustvarjalna družba;

4. če zgodovine ne bo zlorabljala za razpihovanje sovraštva in izključevanje;

5. če ne bo podlegala in služila lažnim profetom, špekulantom in manipulantom;

6. če bo gradila na svojih izkušnjah in dobrih tujih praksah;

7. če bo v mednarodnem prostoru nastopala suvereno, samozavestno in solidarno.

Da bi Slovenija vse to lahko dosegla, mora njen razvoj temeljiti na kulturi in umetnosti, tj. na odličnosti, kritičnem znanju in ustvarjalnosti. Slovenija mora vzpostaviti tak politični sistem, ki bo omogočil izvolitev njenih najboljših hčera in sinov na odgovorna mesta. Trenutno so na ključnih položajih, nam vladajo in nas ropajo komolčarji, lažnivci, prevaranti, tatovi in špekulanti. Medtem pa naši najboljši otroci množično bežijo v emigracijo.

Za razvojni preboj mora Slovenija ohraniti in razvijati:

1. vsestranski in močan kulturni sektor;

2. demokratičen, vitek, učinkovit in transparenten politični sistem;

3. neodvisno, učinkovito in kredibilno državo;

4. močno, učinkovito in zato spoštovano pravno državo;

5. javno skrb za zdravje in kakovostno zdravstvo;

6. javno skrb za dvig izobrazbene ravni in kulture in za kakovostno šolstvo;

7. učinkovito in pregledno upravljanje skupne lastnine in gospodarskih družb v javni lasti;

8. vzpodbudno okolje za podjetništvo in drugo ustvarjalno delo;

9. racionalni demokratični dialog kot sredstvo za razreševanje konfliktov interesov in sporov.

Sklicevanjem etabliranih politikov na dolgoletne politične izkušnje nazorno kaže neodgovornost, nekompetentnost in prevarantstvo. Kot da ne vedo, da ravno dolg staž razkriva njihovo odgovornost za propadlo državo. Že to da jasno vedeti, da se ne nameravajo spoprijeti s svojo stvaritvijo, z mafijsko tvorbo, ki so nam jo postavili namesto države. Zagrizeno vztrajajo, dokler je ostalo še kaj plena. Že desetletja prenašajo svoje grehe in njihove posledice na pleča državljanov in se ne zavedajo se, da bodo tudi oni slej kot prej, tako ali drugače polagali račune.

Čas je za drugačno politiko in druge ljudi v njej na vseh ravneh! Slovenija bo ščitila šibke (ne le močnih) ali je pa ne bo!

NAPOVEDUJEMO, DA BOMO V JULIJU IZZVALI POLITIKO NA JAVNO SOOČENJE O POLITIČNI KULTURI IN KULTURNI POLITIKI!

Igor Koršič (koordinator akcijskega odbora)

Jurij Dobrila

Tone Peršak

Alenka Pirjevec

Draga Potočnjak

Veno Taufer

Vlado Žabot

(Člani KOKSa : Društvo slovenskih pisateljevSlovenski center PEN,Društvo slovenskih književnih prevajalcevDruštvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije,Sindikat kulture in narave slovenije – Glosa, Društvo likovnih umetnikov Ljubljana, Društvo slovenskih režiserjev, Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev, Združenje dramskih umetnikov Slovenije,Društvo oblikovalcev Slovenije, Društvo glasbenih umetnikov Slovenije, Zveza glasbene mladine Slovenije,  Društvo slovenski filmski producenti, Inštitut za raziskovanje inovativnih umetnosti – IRIU,Slovensko društvo za primerjalno književnost,Kulturni dom v Gorici,Liberalna akademija,Društvo baletnih umetnikov Slovenije, Društvo galeristov in starinarjev Slovenije, Zveza društev arhitektov Slovenije (ZDAS), Društvo arhitektov Ljubljane (DAL), Društvo slovenskega animiranega filma,Društvo slovenskih založnikov,Slovensko arheološko društvo,Inštitut za narodnostna vprašanja,Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,Slovensko muzejsko društvo,Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International,Kulturno umetniško društvo slovensko komorno gledališče,Združenje slovenskih splošnih knjižnic, Hiša slovenske poezije v Franciji, Kud kentaver,Zveza filmskih snemalcev Slovenije, Kud pero,Društvo Asociacija,Društvo za sodobni ples Slovenijje, Društvo 2000, Društvo za mednarodne kulturne povezave Sinji krog, V. Razred za umetnosti SAZU , Anima Slovenija, Gibanje TRS.)

Državnemu zboru Republike Slovenije

Vladi Republike Slovenije

vsem slovenskim medijem:

ZAHTEVAMO SPOŠTLJIV POKOP MRTVIH

Bliža se leto 2015, v katerem bomo praznovali petindvajsetletnico osamosvojitvenega plebiscita in sedemdesetletnico konca 2. svetovne vojne. Hkrati pa se bomo spominjali vseh medvojnih in povojnih pomorov, ki so jih posredno ali neposredno povzročili in zagrešili sedaj obsojeni totalitarni režimi. V ta spomin zagotovo sodi tudi spomin na usodo pomorjenih po vojni. Te žrtve niso bile izbrisane le iz knjige življenja, ampak tudi iz knjige mrtvih. Gre za dvojni zločin zoper človečnost, ki se v nobeni od svojih preobrazb ne sme nadaljevati. Zato se v skladu z vso dolžno spoštljivostjo do človečnosti zavzamemo za iskreno, civilizirano in globoko človeško pieteto do mrtvih.

Najhujši, obenem pa tudi najbolj očiten dokaz neetičnosti in neustavnosti je Huda jama. Mineva pet let, odkar je Mehmedaliji Aliću z njegovo rudarsko ekipo uspelo odstraniti vse prepreke in se dokopati do prvih žrtev. Pred tremi leti je oblast izkopavanje žrtev prekinila. Danes smo pred tem, da Huda jama z jaškom pomorjenih spet postane nedostopna. In s tem pred grozljivo nevarnostjo, da tako odkopane kot neodkopane mrtve za vselej zavržemo, jih pustimo nepokopane. Mehmedalija Alić, tudi avtor knjige Nihče (Mladinska knjiga 2013) z izpovedjo o iskanju trupel v Srebrenici pomorjenih bratov in letošnji odlikovanec predsednika Republike Slovenije z medaljo za častno dejanje, nam po internetu sporoča:

»Vsa začasna, lesena podgradnja v tem jašku je od previsoke vlage uničena do te mere, da je treba takoj prepovedati dostop na ustje jaška. Stanja očiščenega jaška, do globine 13 metrov, kjer se še vidijo kosti žrtev, da ne omenjam. Vprašanje dneva in meseca je, ko se bodo zlomili leseni podporniki in se bo s tem zrušil jašek v celoti, kar bi pomenilo, da nikoli in nikdar več ne pridemo do žrtev. Na to sem opozoril leta 2011 in v knjigi Huda jama – skrito za enajstimi pregradami predlagal tehnično-idejno rešitev. Ta poseg, ki bi se moral opraviti že pred dvema letoma, niti slučajno ne bi bil tako visok, kot so ga nekateri želeli prikazati. Ne glede na to, kaj država kasneje namerava storiti s Hudo jamo, če se ta sanacijski korak v kratkem ne stori, bodo posledice boleče in nepopravljive. Če se zgodi ponovni zasip žrtev, osebno ne razumem, kako se misli priti do sprave.

Osebno podpiram stroko in vse dobronamerne ljudi, ki skušajo rešiti to našo, bolečo težavo. Sem preprost rudar, ki je opravil nekaj malega in verjamem, da je veliko sposobnih intelektualcev v Sloveniji, ki bi to temo lahko primerno zaključili. Za to potrebujemo najmanj denarja in največ dobre volje. Ali si to želimo???«Pred svetom, pred slovenskim narodom, predvsem pa pred samimi seboj nas je sram zaradi svetoskrunstva, na katerega pristajamo. Zaroti molka, na katerega smo bili desetletja obsojeni, se zdaj – vede in hote – prostovoljno pridružujemo s svojim molkom. Tudi v okviru Društva Slovenskih pisateljev.

Upamo, da zmoremo povzdigniti svoj glas in prevzeti odgovornost tako do sebe kot do slovenskega naroda, predvsem pa do posvečenosti mrtvih kot pravrednote človeka in človečnosti. To lahko naredimo z izrecno zahtevo, ne samo izjavo, v kateri bi v zvezi s Hudo jamo od vlade RS terjali: 1. izkop vseh zasutih žrtev, 2. postavitev kostnice in 3. spoštljiv pokop izkopanih mrtvih.

Ljubljana, 3. marca 2014

Spomenka Hribar, Peter Kovačič Peršin, Tine Hribar

Pismu in zahtevi treh avtorjev se z odgovorno odločnostjo s svojimi podpisi pridružujemo članici in člani Upravnega odbora Društva slovenskih pisateljev:

Aleš Debeljak, Milan Jesih, Marko Kravos, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak, Draga Potočnjak, Ivo Svetina, Veno Taufer (predsednik), Janja Vidmar, Vlado Žabot.

Ljubljana, 24. marca 2014

ter s soglasno odločitvijo Občni zbor Društva slovenskih pisateljev, zbran 25. marca 2014.

Zanj:

Veno Taufer

predsednik DSP

Društvo slovenskih pisateljev Tomšičeva 12 SI-1000 Ljubljana Tel.: (386 1) 25 14 144, 42 52 340 Fax.: (386 1) 42 16 430 e-mail: dsp@drustvo-dsp.si www.drustvopisateljev.si

PROTEST UPRAVNEGA ODBORA DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV

Člani in članici Upravnega odbora DSP odločno protestiramo ob zlorabi preiskovalne komisije, ki se je zgodila dne 19. marca v Državnem zboru Republike Slovenije – hramu slovenske demokracije. Znane politične skupine so pred preiskovalno komisijo poklicale pisatelja Toneta Partljiča na zaslišanje zaradi anonimne prijave suma ekstremističnega delovanja, ki naj bi imel – po definiciji ekstremizma, ki jo je sprejel DZ 4. 2. 2014, celo namen »spreminjanja veljavnega družbenega reda«. Prepričani smo, da je takšno povabilo in da so takšna namigovanja huda politična manipulacija in poskus poslancev, ki so podpisali pobudo na to sramotno zaslišanje, da odvrnejo pozornost od lastnih sprevrženih političnih dejanj v preteklosti. Zaslišanje Toneta Partljiča je pomenilo nezaslišano sramoto za slovenski parlamentarizem, za kar nosita odgovornost tako opozicija kot pozicija. Dobrikanje in celo pokroviteljsko obnašanje zasliševalcev do Toneta Partljiča pa kažeta na njihovo duhovno pritlikavost in poniglavost. UO DSP je tudi ogorčen nad nizko politično, kulturno in jezikovno omiko večine slovenskih poslancev, ki pa si praviloma jemljejo največ besede in s tem slabo vplivajo na kulturno in jezikovno raven vseh Slovencev Predvsem pa je takšno zaslišanje poskus razvrednotenja spontanih ljudskih protestov v minulem obdobju. Proti takšnemu ravnanju, ki spominja na politične procese iz totalitarne preteklosti, in kar bi v razvitih parlamentarnih demokracijah zahtevalo opravičilo predsednika parlamenta, ostro protestiramo in stopamo ob bok pokončni in pogumni drži državljana in pisatelja Toneta Partljiča.

Upravni odbor Društva slovenskih pisateljev: Aleš Debeljak, Milan Jesih, Marko Kravos, Feri Lainšček, Vinko Möderndorfer, Tone Peršak, Draga Potočnjak, Ivo Svetina, Veno Taufer (predsednik), Janja Vidmar, Vlado Žabot.

Ljubljana, 24.03.2014.

Delavci v kulturi solidarni z rudarji

Podpiramo stavko in druge akcije rudarjev, saj je njihov boj tudi naš. Poskus izigravanja rudarjev in njihovih pravic je še ena manifestacija nezmanjšanega kaosa, ki vlada v državi. Zahtevamo, da tako pozicija kot opozicija nemudoma prevzameta odgovornost za učinkovito upravljanje države. V tako upravljanje sodi tudi izvrševanje obveznosti do rudarjev. Vztrajanje na položajih s hkratnim izmikanjem odgovornosti povzroča in prikriva nepreglednost v upravljanju države in s tem vsesplošno, sistemsko in klasično korupcijo, kraje, nekompetentno vodenje, gospodarsko stagnacijo, socialno bedo in vsesplošno brezperspektivnost. Medtem ko se zatika pri vsaki obveznosti do državljanov in smo posamezniki zasuti z absurdno birokracijo in neizprosnostjo pri dajatvah, si vaši klienti brez težav, pred našimi očmi in pod pokroviteljstvom vaše neodgovornosti prisvajajo milijone. Niso odgovorni kreditni odbori. Veriga odgovornosti za vsako raboto se konča pri vladi in njenih ministrih. Ne tvezite nam, da delate v skladu z zakoni in da se tu vaša odgovornost konča. Za očitno nedelujočo ali zlorabljeno zakonodajo ste odgovorni vi. Opozarjamo vlado, parlament in predsednika države, naj se nehajo igrati z našo potrpežljivostjo. V primeru Štefanec gre za nazoren in prozoren poskus pohabljanja Komisije za preprečevanje korupcije. Zahtevamo odločen in takojšen obračun s sistemsko in klasično korupcijo v državi! Če politiki tega niste sposobni, odstopite in omogočite državljanom, da si izberejo druge.

za akcijski odbor KOKS

Igor Koršič

Civilna družba Slovenije proti prisluškovalni vojni vlade ZDA in za zaščito žvižgačev.

Združena slovenska civilna družba zahteva od slovenske vlade in organov Evropske unije, da nemudoma prenehajo z licemerjem in servilnostjo do vlade ZDA v zadevi Snowden in

1. da se javno opredelijo do Bradleya Manninga in Edwarda Snowdna in do informacij, ki sta nam jih posredovala;
2. da se javno opredelijo do vztrajanja vlade ZDA, da sta Manning in Snowden izdajalca in ne žvižgača in do ameriškega izsiljevanja držav, ki bi lahko ali so bile Snowdenu pripravljene nuditi zatočišče;
3. da ponudijo zaščito in zatočišče žvižgaču Edwardu Snowdenu, ki se žrtvuje med ostalim tudi za zaščito naših človekovih pravic in naših državljanskih in evropskih interesov;
4. da nas zaščitijo pred množičnim vdorom ameriške vlade v našo zasebnost;
5. da javno pojasnijo, kaj se je dogajalo z letalom bolivijskega predsednika Eva Moralesa v evropskem zračnem prostoru;
6. da se tako Slovenija, EU in ZDA opravičijo bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu in mu pojasnijo kaj, kako in zakaj se je dogajalo z njegovim letalom;
7. da kategorično zahtevajo od vlade ZDA, da preneha izvajati informacijsko vojno in ustrahovanja svojih zaveznikov;
8. da podprejo pobudo, da se ameriškemu predsedniku Obami odvzame Nobelova nagrada za mir;
9. da podprejo kandidaturo za Nobelovo nagrado za mir Edwardu Snowdenu, ki jo je že vložil švedski profesor Stefan Svallfors;
10. da nemudoma začasno prekinejo vse pogodbe in sporazume Slovenije in EU z ZDA o izmenjavi podatkov, vse dokler se ne ugotovi vrste in obsega škodljivih posledic, ki so jih povzročile.

Edward Snowden je „žvižgač“ in ne vohun, čeprav je za slednje obtožen in preganjan. V skladu z ameriško ustavo, univerzalnimi človekovimi pravicami in s splošno sprejetimi načeli pravičnosti in humanosti je opozoril ameriško in svetovno javnost, da vlada ZDA prisluškuje, zbira in hrani vse podatke, ki se nanašajo na naše zasebno življenje: od elektronske pošte, telefonskih pogovorov, bančnih informacij in življenjskih navad. Dostop NSA (National security agency) do naših podatkov je, kot vse kaže, totalen. Snowden je tvegal z razkritjem podatkov o prisluškovanju tako ameriškim kot drugim državljanom in državljankam iz držav sveta. Razkril je tudi podobno ravnanje ZDA, ki je naperjeno tudi proti institucijam EU in posameznim evropskim državam –

vse to upanju, da se bomo kot prizadeti ustrezno odzvali na ravni posameznikov in posameznic in institucionalizirane politike. Vlada ZDA ne samo da nadzira naša življenja, temveč s svojo prisluškovalno vojno škoduje našim političnim in gospodarskim interesom. Če interesi in ugled ZDA trpijo zaradi odkritja resnice, je to zaradi zavržnega delovanja vlade ZDA in ne zaradi domnevne izdaje žvižgačev. Nedoumljivo je, s kakšno lahkoto vlada ZDA, domnevna izvoznica in zaščitnica demokracije, zlorablja svet s svojim svetovnim oblastniškim odnosom in licemerjem. Sramotna prizemljitev letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa je akt državnega terorizma, za katerega sta odgovorni tako vlada EU ko ZDA.

Podpiramo izjavo Amnesty International, ki ugotavlja: „Nikogar se ne sme obtožiti pod nobenim zakonom zaradi razkrivanja kršenja človekovih pravic… Snowden je žvižgač. Razkril je stvari, ki imajo ogromen pomen za javni interes, tako v ZDA, kot v svetu“. Dodajamo, da se še zlasti pod nobenim pogojem ne sme preganjati nikogar zato, ker javnosti razkriva resnico.

Edwardu Snowdnu in Bradleyu Manningu izražamo hvaležnost za njuna pogumna in odgovorna dejanja. Od mednarodne skupnosti, vključno z našo državo, zahtevamo, da naredi vse, da se ju zaščiti in preneha z obveščevalno vojno proti njima in vsemu človeštvu.

(Morebitna vprašanja in dodatne informacije: Igor Koršič: 040 833 139, ali katerakoli od podpisnic)

KOKS, Koordinacijksi odbor kulture Slovenije

Društvo gibanje za trajnostni razvoj Slovenije – TRS

Društvo Iskra

FemA

Gibanje VLV (Vseslovenska ljudska vstaja)

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

GND

Iniciativa za demokratični socializem

Iskra

Koalicija solidarnih

KSJS, Koalicija sindikatov javnega sektorja

MND Mreža za nesposredno demokracijo

Odbor za pravično in solidarno družbo

Protestival

Slovenska filantropija

Solidarnost – za pravično družbo

SRP, Slovenija, Resnica, Poštenje

Stranka za trajnostni razvoj Slovenije – TRS

6.maj

Zofijini – društvo za razvoj humanistike

ZSSS, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

S to izjavo se Koordinacijski odbor kulture Slovenije (KOKS) pridružuje civilnim protestom proti sprevrženi politiki. Naša stališča in zahteve so poziv k nujni preobrazbi razdiralnih političnih strasti v demokratično učinkovitost vseh treh vej oblasti. Samo politika, ki s svojim delovanjem uresničuje interes ljudstva in visoke demokratične ter etične standarde, lahko usmeri državo iz umetno povzročene krize.

Izjavljamo:

1. Nočemo živeti v ideološko razklani in skorumpirani državi, ki jo vodi družbeno neodgovorni in plenilski kapital.
2. Nočemo politikov, ki ne upoštevajo osnovnih moralnih, etičnih in demokratičnih standardov.
3. Nočemo politike, ki je podrejena jalovim strankarskim in ideološkim bojem ter plenilskemu kapitalu.
4. Nočemo zastraševanja z Brusljem in z EU.

Slovensko državo hočemo in zmoremo vzpostaviti na novih moralnih in etičnih načelih, ki so se že izoblikovala na dosedanjih protestih in ob njih. Hočemo in zmoremo ustvariti družbo, ki bo temeljila na ustvarjalnosti, pravičnosti, solidarnosti, trajnostni vzdržnosti in inovativnosti. Prav tako pa tudi hočemo in zmoremo EU spremeniti iz skupnosti kapitala v skupnost evropskih državljanov in neodvisnih držav.

Zahtevamo:

1. Takojšen odstop vlade.
2. Oblikovanje prehodne tehnične vlade širokega soglasja.
3. Parlament naj v najkrajšem možnem času poda nepristranska in izčrpna poročila o izginulih referendumskih podpisih ter o naročnikih in plačnikih nasilnih provokatorjev na demonstracijah. V nadaljevanju pa tudi poročila o vseh odprtih vprašanjih korupcije in netransparentne denacionalizacije.

Ljubljana, 10. december, 2012

Združeni v Koordinacijskem odboru kulture Slovenije (KOKS) smo prisiljeni prevzeti zgodovinsko odgovornost ter stopiti na okope neodvisne, kritične in samostojne, torej svobode kulture. To je osnovno sporočilo plenuma, ki ga je KOKS organiziral na svetovni dan poezije, 21. marca 2012. Na tem plenumu je bila sprejeta tudi naslednja

JAVNA KOKSOVA IZJAVA št. 3

Vladajoča politika dosledno zavrača naš poziv k dialogu o situaciji, ki se je začela z ukinitvijo samostojnega ministrstvaza kulturo. Negativne posledicetega dejanja sosedaj že očitne. Naše začudenje in ogorčenje pa je seveda še večje ob napovedih ukinjanj in rezov v kulturi. Prepričani smo namreč, da to kaže na grozeče pomanjkanje strategije in razumevanja nujnih prioritet in priča o škodljivem pomanjkanju sleherne vizije, kar onemogoča politično neodvisno in svobodno slovensko kulturo in umetniško ustvarjalnost.

Vse te poteze so tudi v nedopustnem nasprotju z usmeritvijo kulturnih politik članic Evropske unije – in v nasprotju z izjavo za kulturo pristojnih evropskih ministrov, ki se v skupno podpisani izjavi Dekalog za kulturno Evropo (New York Times, 9. februar, 2012) odločno zavzemajo za poudarjeno vlogo nacionalnih kultur in s tem tudi skupne evropske kulture. V 10. točki tega Dekaloga so na primer zapisali: »Z nenehnim poudarjanjem, da so ustvarjalnost, umetnost in lepota temeljna investicijav našo prihodnost, ki ne omogoča le individualne, temveč tudi družbeno blaginjov obliki zaposlitve, Kulturna Evropa predlaga Evropski uniji, da dvigne proračunska sredstva za kulturne in medijske programe in s tem izpolni pričakovanja Evropejcev«.

Naša zahteva po dialogu, v katerem bi lahko poiskali rešitve z vlado – ki jih sama očitno ne pozna, o čemer pričajo obupni poskusi rešiti državo, katere se je polastila politika sama in jo storila za svoj fevd, nas pa za talce – izvira iz neomajnega prepričanja in dejstva, da le kultura in umetnost lahko zagotovita resnično svobodo: tako duhovno kot materialno. Kultura nikakor ni poraba, ampak ustvarja tudi izmerljive ekonomske učinke: tako na primer država z davki na knjigo pridobi tudi do dvakrat več sredstev, kot jih v obliki subvencij v to knjigo vloži.

Zaradi nastalih razmer zahtevamo:

1/ da se spremeni koalicijska pogodba in znova vzpostavi samostojno kulturno ministrstvo, saj je vsak dan bolj jasno, da kultura v združenem ministrstvu nima pravega reprezentanta in da se v imenu »varčevanja« dela nepopravljiva škoda. Koordinacijski odbor kulture Slovenije

2/ preklic sklepa 5. seje vlade z dne 8.3.2012 o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb v javnih zavodih, saj gre za protiustaven sklep (74. člen Ustave), ki 2.500 samozaposlenim v kulturi jemlje pravico do dela in jih spreminja v brezpraven proletariat. Ta sklep je v nasprotju tudi s 4. odstavkom 31. člena veljavnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki se glasi »Javni zavod dobi javna sredstva v skupnem znesku, v okviru katerega v skladu z akti zavoda samostojno odloča«.

3/ ohranitev tako Centra sodobnih plesnih umetnosti kot tudi Društva za sodobni ples Slovenije, saj sodobna plesna umetnost govori univerzalni jezik, ki ukinja pregraje med posameznimi kulturami in izročili.

4/ predlagamo, da vlada nemudoma pripravi in pošlje v parlamentarni postopek zakon o samozaposlenih na področju kulture.

Z upoštevanjem teh zahtev bi vladajoča politika preprečila vdor ozkih strankarskih interesov in ekskluzivistične ideologije v kulturno politiko. Preprečila pa bi tudi spreminjanje kulture »v podčrtano, izbrano polje za oživljanje in nadaljevanje kulturno-ideološkega boja« (Rudi Šeligo). Vzpostavil bi se nepogrešljiv dialog z zainteresirano javnostjo, z njim pa tudi vsi pogoji za dogovor o smotrnem varčevanju in potrebni racionalizaciji na področju kulture.

Ker živimo v parlamentarni demokraciji, se z velikim začudenjem lahko sprašujemo, kje je opozicija. Zakaj se znotraj parlamentarnih mehanizmov opozicija ne postavi po robu demontaži institucionalnega temelja slovenske kulture. Ker nima dovolj glasov? Ne, nikakor ne! Ampak ker tudi ona ne pozna pomena kulture in zato za kulturo nima nikakršnega interesa. Ker je tudi njej enostavneje bivati v duhovno osiromašeni Sloveniji, saj ji tako ostaja (prazno) upanje, da se bo, ko in če znova pride na oblast, lahko razglasila za rešiteljico naroda in kulture.

Če vladna koalicija in opozicija ne bosta spremenili svojega odnosa do slovenske kulture, če se bosta še naprej izmikali dialogu in evropskim demokratičnim standardom, bomo prisiljeni s protestom nadaljevati, s svojimi zahtevami in argumenti pa seznaniti tudi Ustavno sodišče, saj smo prepričani, da gre za vrsto neustavnih potez vlade v imenu »varčevanja«.

In nenazadnje se bomo prisiljeni obrniti na evropske institucije,
ki so sedaj in v tem primeru tudi naše.

Ljubljana, 21. marca 2012, na svetovni dan poezije!