Irski predsednik Michael D. Higgins o sanaciji Evropske unije

Edward Snowden: Christmas message

                                                                            Ljubljana, 9. 12. 2013

Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije

Maistrova 10

1000 ljubljana

Spoštovani gospod minister,  dr. Uroš Grilc!

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS), strokovno društvo poklicnih ustvarjalcev na področju uprizoritvenih umetnosti, v zadnjih nekaj dneh dobiva neverjetne informacije o ukinjanju ali pa radikalnem znižanju sofinansiranja nekaterih neinstitucionalnih gledališč, oziroma gledaliških skupin. Zato v našem združenju  čutimo dolžnost, da vas opozorimo na te neljube odločitve Komisije za uprizoritvene umetnosti.  S strani naših članov smo namreč obveščeni, da Komisija ni ukinila sofinansiranje kakšnim nepreverjenim in kakovostno vprašljivim zakotnim ali pa izrazito komercialnim skupinam. Ne nikakor!  Odločila se je, da prepreči ali pa zavre delovanje tisih  gedaliških subjektov, ki so se doslej vsak na svoj specifičen  način posvečali ali raziskovanju in razvijanju nadaljnih možnosti sodobnega performansa, ali izpostavljanju v Sloveniji na žalost še zelo marginalizirane  gejevsko lezbične in ženske problematike, ali utrjevanju svojega specifičnega plesnogibalnega izraza, ali pa so se trudili v svoje programe vkomponirati maksimalno razvejano paleto gledaliških smeri in zvrsti, vključno s pedagoškimi segmenti.

Seveda pa moramo poudariti, da so prizadete neinstitucionalne skupine in zavodi ves čas svojega dolgoletnega mukotrpnega delovanja vztrajali pri svojih zastavljenih konceptih in postopoma, skupaj s svojimi številnimi stalnimi ali občasnimi sodelavci (pretežno s statusom samozaposlenih umetnikov!!), gradili svoje specifične izrazne prepoznavne podobe ter tako končno dosegli zaslužen umetniški renome in kot posledico le-tega tudi svoje ciljno občinstvo!

Očitno pa nekaterim tudi medlo sonce ne sme sijati predolgo in zato je potrebno sestaviti Komisijo za uprizoritvene umetnosti, ki (verjetno z izgovorom varčevanja v času svetovne finančne krize) vzpostavi ozka vrata, skozi katera zgoraj omenjeni subjekti (in po vsej verjetnosti še marsikateri) ne smejo stopiti in si pridobiti pravico do skromnega sofinansiranja Ministrstva za kulturo Slovennije. Seznanjeni smo namreč s strani naših članov, da je Komisija za uprizoritvene umettnosti različnim prosilcem poslala obrazložitve, ki so nestrokovne, pavšalne in mestoma žaljive oz. ne izpričujejo dejanskega stanja in posegajo v integriteto prosilcev.  Včasih je Komisija  celo kontradiktorna v svojih ocenah, saj v začetku najprej posamezno skupino opiše zelo uspešno z npr. dobro zasnovanim strateškim načrtom , ali pa z jasno zasnovanim in dobro pripravljenim programom, v nadaljevanju pa se pojavijo splošne fraze češ, da je program premalo celovit v smislu uravnoteženosti posameznih programskih segmentov, ali pa da bi si bilo želeti večji prispevek in dodano vrednost k programski raznolikosti slovenskega uprizoritvenega področja……

Komisija pa ne razloži, kaj je mišljeno s pojmom uravnoteženosti ali pa dodano vrednostjo?! Zato se tudi pojavljajo resni dvomi v strokovno, profesionalno, politično in osebno nepristranskost članov komisije, ki bi morala delovati v interesu angažiranih in požrtvovalnih ustvarjalcev (zlasti samozaposlenih) na pestrem področju upizoritvenih umetnosti

Glede na to, da smo tokrat priče zelo radikalnim rezom na področju neinstitucionalnega uprizoritvenega ustvarjanja, ki lahko povzročijo smrt ali zastoj pomebnih umetniških snovanj, vas, spoštovani gospod minister prosimo, da malo več svojega dragocenega časa posvetite zgoraj opisanemu ukinjanjanju, oziroma zmanšavanju sofinansiranja neinstitucionalnih gledališč in dosežete, da se bo Komisija ponovno lotila svojega dela in v tako različnih skupinah kot so VIA NEGATIVA, ŠKUC GLEDALIŠČE, FLOTA, MINI TEATER in še marsikatera druga skupina,  morda le prepoznala »raznolikosti slovenskega uprizoritvenega področja«.

V primeru, da bo Komisija  kljub utemeljenim pritožbam posameznih prizadetih neinstitucionalnih gledališč in skupin vztrajala pri svojih dosedanjih odločitvah, bo v umetniški srenji prav gotovo prevladalo mnenje, da še vedno živimo v družbi, ki ne priznava drugačnosti in ne prenese pogleda na golo človeško telo!

V upanju, da se bo trenutna zagata razpletla v obojestransko zadovoljstvo, vas v imenu Združenja dramskih umetnikov (ZDUS) in njegovih prizadetih članov prav lepo pozdravljam!

                                                                          Branko Šturbej,

                                                            predsednik ZDUS

Ministru za gospodarstvo

Ministrici za delo, družino in socialne zadeve

Člani CI SRP (Slovenija, resnica,poštenje) smo se ustanovili avgusta leta 2012 in smo v svojem pismu Poziv slovenski javnosti opozorili na nemogoče stanje v državi s predlogom za rešitve. Tudi v svojih poznejših 27 pismih smo ponujali rešitve za izboljšanje stanja v državi. Na žalost, ne tedanja oblast ni , pa tudi ne sedanja, našla pravih odgovorov za izhod iz krize.

Pri svojem delovanju skušamo biti ustvarjalni in kot taki vas pozivamo k sodelovanju.

Pobudo za to pismo nam je dala skupina bivših delavcev Novolesa, ki želi nadaljevati delo Novolesa v obliki delavskega delničarstva oz. zadružništva. Za to svojo odločitev nujno potrebujejo sodelovanje ministrstev, ki ju vi vodite in seveda bank, ki bi spremljale tovrstne odločitve delavcev.

Glede na to, da je v Sloveniji še vrsta obratov, ki bi lahko hitro zaživeli, je potrebna konkretna pomoč vsem tistim, ki želijo na tak način ustanoviti nove družbe, zadruge ali druge oblike družb, kjer bi zaposleni soupravljali. Taki ljudje potrebujejo podporo vajinih ministrstev, gospodarskih združenj in bank. Rezultati bi bili hitri, možnost zaposlovanja ravno tako, učinki večplastni.

Zadevo smo v CI SRP preučili in vam jo z veseljem razložimo ter nudimo strokovno pomoč..

To pismo bomo posredovali javnosti.

Naredite korak naprej, mi smo ga, ker nam gre za Slovenijo.

Janez Butara, Remzo Skenderović, Rudolf Krošl,  Ernest Breznikar, Franci Medle, Boris Pogačar, Rafko Križman, Mitja Teropšič, Stane Jarm, Jože Butara, Jože Ribič in Darko Kastelic.

• Kaj imata kultura in umetnost z zdravstvom?
• Naš skupni interes je kompetentna in poštena politika.
• Politika, ki jo imamo je, kako naj rečem, praznoglava in roparska.
• Test poslanskega znanja Studia city in TV 3 pove veliko! Takile odločajo o nas!
• Potrebujemo najširšo vstajniško koalicijo, saj je nasprotnik mogočen in požrešen.
• Dogodki si sledijo z vrtoglavo naglico:

• Ciper,
• Ukinjanje javne radiotelevizije v Grčiji, (kot ministrstva za kulturo pri nas) s tiho podporo Evropske komisije.
• Zanikanje mednarodnega denarnega sklada, da so ukinitev zahtevali oni.
• Priznanje mednarodnega denarnega sklada o lastni krivdi za stanje v Grčiji
• Eu ne prizna nič in še stiska.
• Upor v Carigradu je tudi naš.
• Ameriški žvižgači so naši zavezniki.
• Islandija, ki noče v EU…
• Vse bolj je jasno, kaj so nameni ofenzive svetovnih financ: uničenje demokracije in solidarne, socialne družbe in prilastitev (privatizacija) vsega, kar je še v javni lasti.
• Tu so zdravstveni sistemi dragocena poslastica.
• Način, ki ga izvajajo dobro poznamo: Najprej uničenje nato prevzem.
• Ne damo! No pasaran! No go! Nein Danke!
• Vemo, da so na drugi strani izdajalci javnega interesa. Agenti finančnih trgov. Poturice. Kar velja tudi in predvsem za EU.
• Za nas je vseeno, kakšna etika poganja naš upor.
• Politična preračunljivost v korist lastnih interesov je dovolj: „Kradejo nam in našim vnukom. Uničujejo nam državo. Jemljejo nam demokracijo. Iz nas delajo kolonijo, rezervoar cenene delovne sile.
• Vračilo naše državne in naropane lastnine lahko zahtevamo tudi v imenu duhovnih idealov, pa naj bodo krščanski, poganski, ateistični ali humanistični. Oni rušijo vse naštete. Zato je pomembno je, da se upremo.
• Vsak dan bolj jasno je, da ne gre zgolj za Slovenijo.
• Če je Grčija en eksperiment, je Slovenija drugi, malce drugačen.
• Ljudem hočejo izbiti iz glave, da si lahko karkoli soldarno prigospodarijo.

• Prisiliti nas hočejo da bomo še vodo in zrak kupovali od globalnih finančnih trgov.

• Naš odgovor je zelo prepost: Vsi za enega eden za vse.
• Tokrat gre za zdravstvo. Naslednjič bo šlo morda za sodstvo, potem za gozdarstvo … Vsekakor ni čas za sedenje doma. Pozivamo državljane, k čimvečji udeležbi na shodu. Udeležba na shodu je najbolj dostojen poklon prazniku državnosti.

Za KOKS, Igor Koršič

Že pred časom so nekatere ugledne civilne asociacije od predsednice vlade, od predsednika državnega zbora in vladajoče koalicije zahtevale jasno javno opredelitev do sistemske korupcije in do skorumpiranih klientelističnih mrež, ki obvladujejo posamezne institucije in vitalne panoge slovenskega gospodarstva.

Pri tem seveda ni šlo za neko trmasto uporništvo teh civilnih asociacij, ampak za zahtevo, ki je v resnici še zmeraj temeljni pogoj za kredibilnost vseh treh vej slovenske oblasti.

A odgovor na to zahtevo je bil molk. Zgovoren molk, ki še traja. Prav ta molk pa se ob oblastnih “priporočilih za reformni program in program stabilnosti” evropske komisije, ki jih slovenska politika sprejema s sklonjeno glavo in ponižno hvaležnim nasmeškom, razgalja kot poniglava izdaja slovenske politične morale, etike in pokončnosti.

Za nameček ta ista slovenska politika od državljank in državljanov pričakuje slepo zaupanje, torej slepoto, odrekanje, neumnost – in pridne roke. Saj je vendar “na pogorišču”, kot slišimo, “treba zavihati rokave” – predvsem pa ne videti tistih, ki so požar zanetili, ki so ob njem dolga leta objestno pijani od oblasti veseljačili in ki zdaj na ukradenem ter prigoljufanem premoženju lepo mastni in zavaljeni sedijo ali se valjajo v bližnji senci in čakajo, kdaj bo torej iz tega pogorišča ter ponižnosti, znoja in pridnih rok slovenskih državljank in državljanov zopet zraslo kaj vrednega. Ob tem pa se seveda lepo mirni zanašajo na ustavo, še posebej na njen 155. člen, in na vse pristojne institucije, ki so dolžne varovati takšno ustavno ureditev in iz nje izhajajoče zakonitosti.

Ljudstvo bo torej moralo garati za znižanje čezmernega primanjkljaja, za sanacijo izropanih bank, se v skladu s tem odreči človeka vrednim standardom v zdravstvu, šolstvu, kulturi, privoliti v dodatno zniževanje socialnih transferov, pokojnin, v zaostrovanje pogojev za upokojitev ter v brezposelnost, brezperspektivnost in revščino. Hkrati pa “priporočila” visokih varuhov tržnega gospodarstva v EU-ju zahtevajo “trende, ki bodo pri plačah podpirali konkurenčnost …”. To pa med drugim tudi pomeni, da se bo delovna sila morala poceniti in da bodo najprej brezposelni, kmalu nato pa še vsi ostali prisiljeni privoliti v ponujena plačila, ki bodo delodajalcem omogočala konkurenčno perspektivo in ki bodo primerljiva s plačili v zdaj Sloveniji konkurenčnih državah, kot so Madžarska, Češka, Slovaška, baltske države ter Hrvaška, Romunija in Bolgarija. Te države in njihovi standardi so po sprejetju teh “priporočil” pač nič več in nič manj kot vzorec in vzor sedanje slovenske razvojne perspektive. Prav v to konkurenčnost nas namreč umeščajo najnovejša reformna in stabilizacijska priporočila evropske komisije. In v to konkurenčno raven, za katero sta v Sloveniji v največji meri kriva prav korupcija in klientelizem, je s hvaležnim nasmeškom privolila vlada Alenke Bratušek.

Zavihani rokavi, znoj, slepota in pridne roke so torej tisto, kar v luči “priporočil” evropske komisije in poniglave poslušnosti sedanje vlade zares šteje. Za nameček pa nad slovenskim ljudstvom še zmeraj grozeče visi privzdignjena grožnja s sankcijami in nadaljnjega, stopnjevanega poniževanja.

O resnici, tatovih, goljufih in skorumpiranih klientelističnih mrežah ter ukradenih milijardah slovenskega premoženja ta vlada torej vztrajno molči. In se seveda z vsemi, ki sedijo ali se valjajo na pokradenih in prigoljufanih slovenskih milijardah, zanaša na veljavnost 155. člena ustave, ki govori o tem, da za nazaj niti v primeru, ko to zahteva javna korist, noben zakon ali predpis ne more posegati v pridobljene pravice.

Vlada Alenke Bratušek torej noče slišati, da zdaj bolj kot kdaj koli prej z ljudstvom vred že kar mrakobno molči poglavitno, vitalno vprašanje slovenske perspektive – torej vprašanje, ali je naropano, nakraden in prigoljufano premoženje tudi zares pridobljena in neodtujljiva pravica. Predvsem ta odgovor je namreč Alenka Bratušek in njena vlada ob vsem, čemur se zdaj spričo groženj in “priporočil” evropske komisije hvaležno smehlja, še zmeraj dolžna slovenski javnosti.

A tudi njen molk je seveda odgovor. V tem primeru celo že kar zelo zgovoren odgovor.

Koordinacijski odbor  kulture Slovenije opozarja na pogubne posledice vladnega predloga neselektivnega dviga DDV za slovensko kulturo. Če bo odločitev potrjena tudi v državnem zboru, se bodo cene knjig, vstopnic za kulturne prireditve in vseh drugih kulturnih dobrin zagotovo zvišale in to bo, ob hkratnem znižanju prihodkov javnih uslužbencev, zagotovo povzročilo nadaljnji upad prodaje knjig, obiska gledaliških predstav, koncertov, filmskih projekcij itd. Da ne govorimo o zmanjšanju dostopa do kulturnih vsebin za državljane in posledično zmanjševanje, ne samo kakovosti življenja, ampak s tem tudi ustvarjalnega potenciala državljanov Slovenije. Gospodarstvo že dolgo ni samo količina produktov ampak njihovo dodano vrednost tvori predvsem njihova kakovost.  Če pa do prilagoditve cen ne bi prišlo, bodo žrtve v prvi vrsti ustvarjalci, avtorji, kajti materialne stroške je na tem področju nemogoče zniževati, zaradi dviga DDV se bodo še zvišali. Trgovci svojih deležev zagotovo tudi ne bodo zniževali, torej je nadaljnje zniževanje avtorskih honorarjev, prihodkov samozaposlenih umetnikov in zniževanje plač zaposlenih igralcev, glasbenikov in drugih ustvarjalcev tako rekoč neizogibno. In tako bomo slovenski umetniki, pisatelji, oblikovalci, slikarji, pesniki, igralci, glasbeniki, režiserji in drugi ustvarjalci spet med prvimi žrtvami protikriznih ukrepov. Še malo in spet nam bo preostala le še Cankarjeva „bela krizantema“.

SPOROČILO ZA MEDIJE PO POSVETU KOALICIJE SOLIDARNIH: SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek celotnega današnjega posveta Koalicije solidarnih. Spodaj pa si lahko preberete nekaj izjav iz posveta ter začrtane smernice delovanja Koalicije solidarnih na tem področju.

O ustavnih spremembah referendumske ureditve
Marko Kržan (Delavsko-punkerska univerza): »Stališča Koalicije solidarnih glede predlaganega ustavnega omejevanja referendumov v Sloveniji so naslednja: ustavna prepoved referendumov o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah je nedopustna, saj številni taki zakoni (npr. o pokojninskem sistemu) določajo tudi socialno državo, hkrati pa bi onemogočali soodločanje ljudi o obdavčitvi; prav tako nedopustna je ustavna prepoved referendumov o mednarodnih pogodbah, saj se neoliberalna politika zadnja desetletja vse bolj poslužuje ravno takega vsiljevanja zase ugodnih družbenih sprememb; koalicija prav tako nasprotuje uvajanju 20-odstotne kvote vseh volilnih upravičencev za uspeh zavrnitvenega referenduma in odpravi vezanosti državnega zbora na rezultat referenduma.«
Igor Vuksanović (sicer svetovalec ustavnega sodišča): »To, kar se dela tukaj in zdaj, je pravzaprav globoko politično. Želi se preprečiti ljudem, da bi uveljavili drugačen odgovor na krizo, kot ga narekujejo elite. To je edini namen teh sprememb. Čaka nas obdobje pet, deset, petnajstih let razdolževanja, očitno so se na visoki ravni odločili, da bodo zasebne dolgove pretvorili v javne in da bodo javne dolgove odplačali s krčenjem socialnih in drugih izdatkov«.

O vnosu fiskalnega pravila v ustavo RS
Andreja Poje (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije): »Imamo že kar nekaj fiskalnih pravil. Pokojninska blagajna ne more imeti primanjkljaja, avtomatično se pokriva iz proračuna, zdravstvena blagajna se ne more zadolževati. Hkrati bi opozorila na to, da že zakon o javnih financah že od leta 1999 definira, da mora biti proračun uravnotežen med prihodki in izdatki.«
Jože Mencinger (Ekonomski inštitut pravne fakultete Univerze v Ljubljani): »Grčijo so v štirih letih z reševanjem uničili. S Slovenijo je ukvarjajo predvsem zato, ker se da tu še nekaj zaslužiti. Estonija ustvarja presežek in je najmanj zadolžena, vendar je to zato, ker je že vse razprodala. Ko bo to storila Slovenija, jo bodo mednarodni finančni trgi hvalili. Strukturni primanjkljaj ne sodi v ustavo, o tem lahko zaradi različne metodologije izračunavanja pišejo učbeniki in članki. Mnogi, ki to zlato pravilo promovirajo, pravzaprav ne razumejo kaj počnejo, gre za nepremišljeno ravnanje.«
Igor Vuksanovič: »Fiskalno pravilo ustava že vsebuje, implicitno in eksplicitno, zato ni potrebno, da ga vanjo še posebej zapisujemo. Ta težnja gre v kontekst s spremembo referendumske ureditve. Ustava naj bi bila vrednostno nevtralna, ekonomske doktrine načeloma vanjo ne sodijo, ampak le vrednote o katerih obstaja širok družbeni konsenz. Pri predlagani ustavni spremembi je zaznati aroganco odločevalcev. Gre za depolitizacijo javnih financ, saj se odločanje o tem prepušča neki kasti.«

Kaj storiti?
Koalicija solidarnih poziva javnost k aktivaciji proti težnjam politikov za spremembe ustave glede referendumske ureditve in fiskalnega pravila, s čimer bi politikom dali jasno sporočilo, da se z njimi ne strinjamo. To bo tudi izhodišče za nadaljnje delovanje Koalicije. Glavna sporočila današnjega posveta so v skladu s tem torej naslednja: prav zaradi krize potrebujemo več neposredne demokracije, zato nasprotujemo spremembam ustave, ki bi pomenile manj pravic državljanov. Do spremembe ustave je treba priti s široko razpravo in posvetovanjem, dosedanji postopek pa je bil izrazito nedemokratičen. Državljanke in državljane pozivamo naj svoja stališča do tega izrazijo na naslednjem shodu vseslovenske vstaje, ki bo 27. aprila, poslanke in poslance pa pozivamo naj izvedejo vse postopke za izvedbo referenduma o referendumskih spremembah ustave. Ostro nasprotujemo zapisu fiskalnega pravila v ustavo, saj bo to neposredno poseglo v socialno državo, ki je prav tako ustavna kategorija. Fiskalni pakt, katerega del je fiskalno pravilo, je že del veljavnega prava, zato njegov vnos v ustavo služi le omejevanju referenduma in krčenju pogajalske pozicije socialnih partnerjev.
V Koaliciji solidarnih obenem poudarjamo, da so ekstremni varčevalni ukrepi zgrešen koncept, kar so javno priznale že institucije, ki so ga sprva promovirale.

V imenu Koalicije solidarnih:
Goran Lukič
Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si
M: +386 31 517 201

Koalicija solidarnih je združenje civilnodružbenih organizacij, v katerem so me drugim Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Dijaška organizacija Slovenije, Delavsko-punkerska univerza (DPU), Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije, KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Študentska iskra ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).