Category Archives: Dogodki

Univerzitetna politika EU

Austerity measures push Greek universities to point of collapse

University of Athens faces ‘most serious crisis in its history’ and suspends operations because of cuts, while others follow suit

University of Athens

The University of Athens announced it could no longer function because of enforced staff cuts. Other Greek universities are also struggling to function. Photograph: Oli Scarff/Getty Images

Internationally mandated austerity measures have pushed universities inGreece to the point of collapse with many of the debt-stricken country’s pre-eminent higher education institutions being forced to suspend operations.

After the University of Athens announced it could no longer function because of lay-offs demanded by the European Union, International Monetary Fund and European Central Bank, universities in Thessaloniki, Patras, Ioannina and Crete have followed suit. All say that cuts in administrative staff, including guards and archivists, have made it impossible to keep their doors open. Greece is under pressure to streamline its bloated public sector by relocating 25,000 civil servants into a strategic reserve or mobility scheme on reduced pay by the end of the year. Those who cannot find jobs in other government departments will be culled.

In a letter to the prime minister, Antonis Samaras, the president of the Federation of University Teachers, Stathis Efstathopoulos, wrote: “With great angst we have ascertained that with the government’s decision to place specialist and much valued administrative staff into the mobility scheme our universities are at risk of collapse. Even if we accept that we have a surplus of personnel we cannot, from one day to the next, operate with 40% less staff.”

Until now government posts had been guaranteed by the Greek constitution. But almost four years into its worst financial crisis in modern times, Athens’ troika of creditors has ridden roughshod over that taboo, saying deficit-reducing targets demanded employees be dismissed.

Among the 12,500 civil servants already identified for transfer into the scheme are administrative staff at universities working in libraries, laboratories, clinics and professorial offices. Announcing suspension of operations on Tuesday, the rector of the University of Athens, the country’s oldest higher education institution, said it was impossible for the university to operate without the 498 employees who have been stripped from its ranks.

“In order to function, the University of Athens has to be supported with the staff to run eight libraries, 174 laboratories, 66 university clinics established at the biggest hospitals in Attica and 18 museums,” he wrote in a letter to Samaras. “In light of the announcement regarding the removal of such a large number … Athens University faces the biggest and most serious crisis in its history.”

As a result it would neither be able to register students, already gathered for the start of the new academic year, conduct postgraduate courses or release exam scores. “It is very likely we will lose the next six months … but the bigger issue is we don’t lose the university altogether,” he said.

Barely days after the start of a fresh round of negotiations with creditors, the closures have once again put Samaras’s fragile coalition on the defensive. The mass-selling Ta Nea newspaper describes the closures as a huge challenge, not only for students but their families at a time of intense political, economic and social upheaval.

Universities, like most public bodies, had become a breeding ground of public sector profligacy used widely by politicians as a source of patronage in return for votes. Tellingly, only 295 of the 7,680 administrative staff employed in tertiary education since 1994 had been appointed on the basis of a meritocratic process, according to Ta Nea. “In one historic case a lifeguard was paid for years by Athens University of Economics and Business despite the pool in the student housing complex to which he had once been appointed having closed,” the newspaper reported.

Although the need to pare down the public sector is now universally accepted, the crude fiscal logic applied to many of the cuts has been increasingly criticised, with many arguing that instead of reinvigorating the state administration the cost-cutting is weakening it to a terminal degree.

In the case of Greece’s universities many researchers are believed to have been recruited as administrative staff because of funding cuts. “What we are seeing is a randomised set of cuts and job losses without any kind of focus … or meaningful review of how the state administration operates,” said professor Kevin Featherstone, who heads the London School of Economics Hellenic Observatory. “The troika is not focusing enough on structural reforms which would be growth enhancing.”

Shod za ohranitev javnega zdravstva, v torek 25. junija

Shod  za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo.

v torek 25. junija, ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani

Zakaj?

5000

ljudi v Sloveniji trajno brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
20.000
ljudi občasno brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.
50.000 do 100.000
ljudi ne zmore plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
500 milijonov evrov
se vsako leto izgubi v Slovenskem zdravstvenem sistemu. To je cena privatizacije in komercializacije zdravstva ter korupcije in pohlepa posameznikov.
S temi sredstvi bi zavarovali vse socialno šibke med nami in jim omogočili brezplačne zdravstvene storitve.
S temi sredstvi bi odpravili vse čakalne vrste in ukinili zatekanje k samoplačniškim ambulantam.

PRIČAKUJEMO
ohranitev kakovostnega in visoko strokovnega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji!

ZAHTEVAMO,
da Vlada do 1. 9. 2013 pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema.

ZA:
•      Transparentno porabo sredstev v zdravstvenem sistemu.
•      Socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja.
•      Široko dostopen javni zdravstveni sistem.
•      Ničelno toleranco do korupcije v zdravstvenem sistemu.

Več informacij:

Danijel Bešič Loredan
E: danibesic@gmail.com
M: 040 200 192

Simona Rakuša
E: simona.rakusa@integra.si
M: 041 384 710

 

 

Akcija za ohranitev javnega zdravstva

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO
AKCIJE ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA IN NJEGOVO SOCIALNO PRAVIČNO NADGRADNJO

V ponedeljek, 17. junija 2013, bo ob 13. uri bo v prostorih sindikata SVIZ na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani novinarska konferenca Akcije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo.

Poleg Iniciative zdravnikov, ki je pobudnica Iniciative za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva v Sloveniji, bodo na novinarski konferenci spregovorili Branimir Štrukelj (v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije), Dušan Semolič (ZSSS), Uroš Lubej (VLV), Igor Koršič (DSP, KOKS), Matjaž Hanžek (TRS), Remzo Skenderović (SRP) in Igor Šoltes (nekdanji predsednik Računskega sodišča RS).

Na novinarski konferenci bodo predstavljeni stanje glede Iniciative za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva ter razlogi za shod za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo, ki bo 25. junija v Ljubljani.

Vabimo vas, da se novinarske konference udeležite in o njej poročate v vaših medijih.

Več informacij:
Danijel Bešič Loredan
E: danibesic@gmail.com
M: 040 200 192

Simona Rakuša
E: simona.rakusa@integra.si
M: 041 384 710

………………………………………………………………………………..

5000
ljudi v Sloveniji trajno brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
20.000
ljudi občasno brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.
50.000 do 100.000
ljudi ne zmore plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
500 milijonov evrov
se vsako leto izgubi v Slovenskem zdravstvenem sistemu. To je cena privatizacije in komercializacije zdravstva ter korupcije in pohlepa posameznikov.
S temi sredstvi bi zavarovali vse socialno šibke med nami in jim omogočili brezplačne zdravstvene storitve.
S temi sredstvi bi odpravili vse čakalne vrste in ukinili zatekanje k samoplačniškim ambulantam.

PRIČAKUJEMO
ohranitev kakovostnega in visoko strokovnega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji!

ZAHTEVAMO,
da Vlada do 1. 9. 2013 pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema.

ZA:
•      Transparentno porabo sredstev v zdravstvenem sistemu.
•      Socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja.
•      Široko dostopen javni zdravstveni sistem.
•      Ničelno toleranco do korupcije v zdravstvenem sistemu.

 

Ne dotikajte se koncesij v gozdarstvu!

Menda je nek poslanec prejel grožnjo, da naj se rajši ne vtika v problematiko koncesij v slovenskem gozdarstvu. Baje je enako grožnjo prejel minister za kmetijstvo.  Baje se poseka občutno več, kot govore uradni podatki. Baje so koncesnine, (dajatve državi), občutno manjše, kot govore uradni podatki. Enako grožnjo naj bi prejel tudi minister za kmetijstvo. Gotovo ni nič drugače, ko gre za zdravstvo in še kaj.  In pravijo, da je položaj Slovenije na lestvicah korupcije pretiran! Slovenija je prežeta z mafijami.  Naslednji posvet o lesu. Naslenji prostest namenjen  gozdarstvu in lesni industriji.

Uravnoteženo poročilo NYT o bruseljski lekciji z dne 29. maja

Se meni samo zdi, ali ali pa so naši mediji in eksperti popolnoma  nekritični do Bruslja in se mazohistično  ukvarja zgolj s tem, kako je Slovenija opravila izpit in ali so bili učitelju zadovoljni. Kot da širšega konteksta ni, in kot da bruseljska politika stiskanja ni pogorela? Ali je kdo poročal o reakciji Hollanda? Kako bo Francija reformirala svoj pokojninski sistem “je naš in samo naš problem”. 
BRUSSELS — Retreating slowly from tough austerity policies that have been widely blamed for leaving 27 million Europeans out of work, the European Union’s executive arm said Wednesday it would allow France, Spain and five other nations more time to meet mandatory budget deficit targets.
But the Brussels-based European Commission also cautioned against the temptations of debt-fueled economic stimulus, stressing in its annual review of economic policy recommendations that Europe instead needs to dismantle rigid labor regulations and remove other “structural” obstacles to growth.

The mixed message marked Europe’s latest response to an economic crisis that has led to six consecutive quarters of negative growth, left even previously robust northern economies battling recession and pushed overall unemployment to around 11 percent and to more than twice that in Spain and Greece.

“The fact that more than 120 million people are at risk of poverty or social exclusion is a real worry,” said José Manuel Barroso, the president of the European Commission, at a news conference. “There is no room for complacency,” he said, describing the situation in some countries as a “social emergency.”

Addressing concerns that Europe has pushed too hard for spending cuts, Mr. Barroso — using an economists’ euphemism for austerity — said “we now have the space to slow down the pace of consolidation.” But he also warned that “growth fueled by public and private debt is not sustainable.” This, he added, is “artificial growth.”

He complained that a bitter policy debate that has often cast austerity as the enemy of growth “has been to a large extent futile and even counterproductive.”

Five year after the global financial crisis swept in from the United States, most European countries, with the notable exception of Germany, are still stuck in economic doldrums and show scant sign of even the modest recovery achieved by the United States and Japan, which have both opted for more government-funded stimulus than Europe.

This dismal record has put champions of fiscal rigor at the European Commission under intense pressure to back off unpopular budget cuts and instead follow the prescriptions of John Maynard Keynes, the late British economist who urged that government spending be ramped up in times of crisis.

The policy recommendations announced Wednesday in Brussels don’t suggest any U-turn in policy but they do confirm a slow but steady shift away from swiftly limiting deficit spending. Olli Rehn, the commission’s senior economic policy maker, announced that seven countries would be given more time to reach a deficit target of 3 percent of gross domestic product.

France, Poland, Slovenia and Spain, he said, will be given an extra two years, while Belgium, the Netherlands and Portugal will each get an extra year.

Mr. Rehn said that Europe still needs “fiscal consolidation” in the long-run but added that its pace this year would be “half what it was last year and to some extent it will be slowed further.” The decision to give France more time, he said, was based on expectations that its socialist president, François Hollande, would push through long-stalled reforms to cut the cost of hiring workers and boost the country’s flagging competitiveness. A key part of this, Mr. Rehn said, is pension reform.

Mr. Hollande responded angrily to the commission’s proposals, particularly those concerning the pension system. “The European Commission cannot dictate to us what we have to do,” French media quoted the president as saying. Mr. Hollande insisted that the shape of any pension reform, a highly contentious issue in France, “is up to us, and to us alone.”

France’s legislature earlier this month enacted a modest trim of labor regulations but Mr. Hollande, under fire from within his own party and deeply unpopular with the public at large, faces an uphill struggle to implement reforms that, when attempted by his predecessors, led to large street protests and labor unrest.

The extension granted to France and others immediately raised eyebrows among some analysts, who said these countries might use them as an excuse to relax their reform efforts. “Countries are going to interpret these recommendations in self-serving ways,” said Mujtaba Rahman, the director for Europe for the Eurasia Group, a research group. “The commission argues its rules are being applied intelligently, but countries such as France will use this to argue they have prevailed on Europe to end austerity.”

Wrangling over how to best address Europe’s crisis has created deep splits, dividing richer countries from poorer ones and triggering a widespread public backlash against the European Union and established political elites in individual countries. It has also divided policymakers in Brussels.

In a remarks published Wednesday by German media, the energy commissioner, Gunther Oettinger, scoffed at assurances that France is working to get its economic house in order and said “too many in Europe still believe that everything will be fine.” France, he said, “is completely unprepared to do what’s necessary,” while Italy, Bulgaria and Romania “are essentially ungovernable.” The European Union, he added, “is ripe for an overhaul.”

Mr. Barroso, the commission president, declined to comment on Mr. Oettinger’s remarks.

 

Po vstajah

Dan potem

Po tem, kar sem razbral s KOKSovega sestanka, iz sporočil, ki krožijo med nami, iz medijskih vsebin in iz političnih dodgodkov je zaključek, da je tokrat vstaj konec,  ves teden zorel  v meni. V petek zjutraj  sem z zamolčanim dvomom, kljub vsemu dopuščal minimalno možnost, da se bo zgodil čudež in da nas bo dovolj, ki bomo vedeli, da sta združeni levica in desnica v sodelovanju z evropsko desnico, trdno odločeni oskruniti našo ustavo in ponižati suvereno državo v periferno banana rapubliko. Pravzaprav sem se konca, (prvega dejanja), zavedal že prej, vendar sem upal, da se bo z napovedanim ponižanjem suverenih državljanov le zgodil čudež. Konca vstaje, bolj zaradi dinamike tega fenomena, kot naših slabosti,  sem se zavedal, ker  zgodovino vstaj sorazmerno dobro poznam. Dve, eno avtentično in eno repliko, sem doživel kot radovedni udeleženec: “original” oseminšestdesetega v Parizu, repliko nekaj mesecev pozneje v Stockholmu.

V četrtek nas je bilo pred vlado trideset, morda štirideset. V petek zjutraj nas je bilo pred parlamentom osemnajst, devet znotraj, devet zunaj. Popoldne osemnajst, vsi zunaj. Podrobnost, da pretežno ni šlo za iste ljudi,  priča o naši, in ne samo naši, največji, morda usodni šibki točki, ki je vstaje za zdaj dokončno zaustavila. Za konec sem si pod Maxijem privoščil dobro kavo in si doma na Wikipediji osvežil potek pariške komune. Nadaljeval sem z ogledom čez pet ur dolgega filma Petra Watkinsa, Komuna (Pariz 1871). Samoterapija, ki se lahko nadaljuje z obnavljanjem dogodkov leta 1789, 1848  … Priporočam! Usodna šibkost, ki sem jo omenil, je pokopala pariško komuno. Ko so zavzeli Pariz in je Thiers bežal v Versailles, ga niso napadli in premagali, ampak so zapravljali čas z debatami in organizacijo volitev. Ko so komunardi bili pozneje napadeni, se niso bojevali  skupaj, ampak vsako okrožje zase. Kar je seveda Thiersu omogočilo, da jih je postopno,  drugega za drugim, premagal. Ta ista komuna  je po drugi strani postavila zgled, kako različne skupine, različne ideologije, stranke in gibanja zmorejo sodelovati.  Zgled, ki ga je 20. stoletje pozabilo. In mi živimo še vedno v podaljšku 20. stoletja. Tole ni 21. stoletje, oprostite! Razen tega je Komuna s svojimi fantastičnimi pionirskimi dosežki v vzpostavljanju delujoče alternativne družne (ločitev cerkve od države, emancipacija žensk,  šole, delovna zakonodaja) v pičlih dveh mesecih ostala nedvomno največja inspiracija vseh vstajnikov vseh časov. Žal so prihodnji ravolucionarji  v nenasilni komuni iskali tudi opravičilo za svojo revolucionarno brutalnost.  Čas češenj!

Kljub temu, da se sklada z vremenom in dogodki, se melanholiji, ali še huje iskanju krivcev ne gre predajati. Vsaj ne predolgo. Kritično moramo razmisliti o tem, kaj  smo doživeli, kaj smo dosegli in kje smo zavozili. Vse  zato, da bo naslednjič drugače. Največja napaka bi bila obtoževati druge,  ljudi, “ljudstvo”, “narod”, “Slovence” in “Slovenceljne”, češ, saj ne razumejo, saj nočejo, saj so reve, saj jim ni mar, saj … Če se iskreno zazremo vase, bomo ugotovili, da smo tudi mi utrujeni, da smo tudi mi ugotovili, da lahkih in hitrih zmag ne bo, ampak da je sila, kateri smo se zoperstavili mogočna, da je tudi nas dotolklo, ko na zadnji vstaji nismo vedeli ne kdaj, ne kje, ne kako se bo dogajalo in smo se počutili osramočeni in ponižani, ko smo begali okrog kot nevedne ovce. To prezirano ljudstvo, ti ubogi Slovenceljni smo seveda mi sami. In naša zmešnjava še vedno traje, ironično, pod zastavami združevanja. Nič ne pomaga, če jo izvajajo dobronamerne in naivne skupine ljudi, v dobri veri, da vstajo rešujejo. Res je, da to verjetno ni vzrok usihanja vstaje. Verjetno gre prej za simptom terminalnosti tokratne faze.  Ampak kot rečeno, nič novega! Nič hudega. Naslednjič je treba paziti, da bo vključena samokritika. Prepost sistem “trial and error”.  In (samo)navdušenje izključeno.

Kaj smo dosegli? Ogromno! Najprej zavest, da zmoremo, če se tako odločimo. Spoznali smo se me sabo. Spoznali smo tud čud načih demokratičnih predstavnikov. Tudi oni so očitno spoznali nas. S helikopterji, oklepniki, vodnimi topovi in ograjami so nam nazorno pokazali, komu služijo in kaj si mislijo o nas, še preden so začli čivkati zmerljivke. Maske so padle. Kljub temu, ali prav zato  nam je kristalno jasno, kdo je suveren v naši republiki. Seveda ne samo v državi.  Država je naša last! Vse je naša last! In naša odgovornost. Z enim zamahom smo izbrisali hinavsko dvajsetletno zatajevanje solidarnosti in socializma. Anarahizem, komunizem, demokratični socializem in vsa ostala iskanja alternative osbtoječemu, so ponovno med nami. Spregledali smo plehko uradno ideologijo in ceneno propagando. Ubogi posnetek ostankov ideologije hladne vojne, ki jo je ohranila ruralna Amerika in v Evropo prinesla Maggie Thatcher, o tem kako družbe ni, kako je narodno gospodarstvo v bistvu navadno gospodinjstvo, kako so razen nas, seveda, vsi paraziti, kako so požrešni sindikati krivi za vse,  kako je državo (razen policije)  treba ukiniti in z njo vse, kar se ne more obdržati na trgu, ki je alfa in omega človekovega žitja in bitja, višek civilizacijskega in kulturnega razvoja in ki mora zato edini ostati svoboden. Sam proti vsem (Razkolnikov), je ideologija, ki na koncu opravičuje tudi najhujše zločine. Ugledali smo licemerni vrh Rimsko katoliške cerkve, ubogi na duši,  večna dekla moči in denarja.  Kriza nam je pomagala, da smo domače politične, gospodarske, duhovne in birokratske elite ugledali brez hlač. In kar smo videli ne bomo nikoli pozabili. Čisto na koncu,  včeraj, smo dobili dokončno in kristalno jasno potrdilo nečesa, kar smo že dolgo vedeli. Potrdilo tega, kako je naša strankarska politika, tako leva in desna, ena in ista, nedeljiva celota. Včeraj so sodelovanje pri pustošenju države in ropanju šibkih, ki traja ves čas samostojnosti,  potrdili s praznovanjem zmage nad državljani in demokracijo. Videli smo, kako je vsa politika zavezana utrjevanju svojih privilegijev. Videli smo kako medtem ko nas davijo, sebi nesramežjivo dajejo. Videli smo, kako pred našimi očmi izigravajo pravno državo, pred našimi oči kradejo  skupno premoženje, ropajo delavce, se izmikajo plačevanju davkov, služijo s trgovino z orožjem in z zasluženim plačujejo laži, ki naj bi nas oslepila za njihova nedela.  Ista kriza nam je nazorno razgalila delovanje svetovnega kapitalizma, finančnih trgov, bonitetnih agencij, evropskega sveta, trojk, francosko-nemškega vlaka … Tega, kar smo videli, ne bomo več pozabili. Zaslutili smo vonj po fašizmu, tako doma, kot v naši soseščini in drugod po Evropi. Zavedli smo se, da problem Grčije niso neki leni Grki in da uradna Nemčija skuša s prozorno prevaro prepričati svet, da so Nemci v primerjavi z Grki, Italijani, Španci … in nami, dejansko revni, in plačujejo za nas.  Predvsem smo se osvestili, da brez boja, prevsem političnega, ne bomo nikoli dobili niti demokracije niti pravice. Zdaj vemo, da je to kar imamo beden ponaredek demokratičnega sistema, paravan, s katerim so nas zaposlovali, medtem ko so kradli. Dragi moji, vse to ni malo. In gotovo nisem naštel vsega.

Tudi če je za zdaj konec, to še ni nič hudega. Gotovo se bo ponovno začelo. Morda že jutri. Če ne jutri, čez nekaj mesecev. Če ne takrat,  čez nekaj let. Tako te stvari potekajo.  Naša edina dolžnost in domača naloga je doumeti sporočilo. Da ga bomo naslednjič lahko nadgradili.

 

Igor Koršič

 

 

Kultura kot figov list

Predsednik SDS je napisal knjigo Kultura za življenje. Zdaj šele je jasno, zakaj je moralo samostojno ministrstvo za kulturo ugasniti. Kulturo bo očitno prevzel prvi mož stranke osebno. Za posebne namene.  Politične bitke prihodnosti se bodo bile na polju kulture. Manj ugledne posle v preteklosti je potrebno nadomestiti z nečim bolj spodobnim. S kulturo in dobrodelnostjo. Že videno. V filmu Boter. Vendar ta preteklost kar ne neha nadlegovati. Medtem kot Janša potrdi, da je Cekuta dobival podkupnino, se tudi Cekuta brani z ugledom kulture. Pravi, da se je Janša pri poimenovanju  njegovih prejemkov od Patrie s “podkupnino” zmotil. Zanimiva je Cekutova utemeljitev: “Jaz sem samostojni umetnik, slikar in ni nobene logike, da bi mene kdo podkupil.” Kaj bodo brali zanamci o tem obdobju naše zgodovine? O času, ko so se Slovenci, prvič v lastni državi, pogreznili v blato laži, prevarantstva in vsesplošnega ropanja, kot še nikoli v dotlej  v svoji zgodovini. Prav to, kar nam je pokazalo zgodovinsko zrcalo o nas samih, je največji kulturni dosežek osamosvojitve. Tudi najhujši režimi v zgodovino so poskušali skrivati svoja nedela. Pri nas se pa vse dogaja na odprti sceni. Globje se ne da pasti. Morda pa le. Z vsesplošnim medsebojnim pobijanjem.

Slovenija v svetovni eliti – po korupciji in filistrstvu

1. Nigeria 68, 2. Slovenia 66, 3. Russia 61, 4. Spain 61, 5. Croatia 58, 6. India 54, 7. Serbia 54, 8. Kenya 53, 9. Austria 51, 10. Ukraine 49, 11. Saudi Arabia 48, 12. Greece 46, 13. Turkey 45, 14. Portugal 43, 15. Poland 42, 16. Egypt 40, 17. Italy 40, 18. Ireland 38, 19. South Africa 35, 20. Belgium 34, 21. Germany 34, 22. Slovakia 33, 23. Baltic States 28, 24. UK 27, 25. UAE 26, 26. Czech Republic 25, 27. Netherlands 23, 28. Hungary 19, 29. Sweden 18, 30. Romania 17, 31. France 16, 32. Switzerland 16, 33. Norway 10 34. Finland 7

Delo, 7. maja, Ernst & Young

Gre za samopercepcijo, za odgovore managerjev na vprašanja o korupcijo pri dobvivanju poslov. Vendar bi bilo problematiziranje natančnosti in veljavnosti podatkov pri takem rezultatu tipično slovensko filistrstvo, ki je gotovo eden obrambnih mehanizmom za tiste, ki delujejo koruptivno. Filistrska tolažba se je pričela, saj rezultat razlagajo denimo s slovensko črnogledostjo (!). Korupcija ima pri nas svoj glavni štab in vrhovno poveljstvo v politiki. Od tu se razširja po vseh porah družbe. Ne bom se hvalil, da smo to že dolgo videli, ker gre za nekaj, kar lahko vidi vsak človek oborožen z zdravo pametjo. Sklicevanje korupcije osumljenih v samem vrhu slovenske politike na nedolžnost, saj niso pravomočno obsojeni prav propagira korucijo v deželi. Izgovor so verjetno v obtok spravili “lukavi” in v tem procesu dobro plačani odvetniki, ki so nekaj, kar velja v pravu, prenesli v vse sfere družbe. Jankovićeve razlage, kako je uporaba davčnih oaz zakonita in normalna in naj Slovenija z znižanjem davkov prepreči ta fenomen, je dovolj za njegovo politično diskvalifikacijo. Seveda še zdaleč ne gre zgolj za Jankovića. S svojim vztrajanjem pri nedolžnosti postaja vse bolj simbol korupcije v Sloveniji. To prikladno laž o nedožnosti, če nisi obsojen, imajo na jeziku domala vsi naši osumljeni politiki. In imamo jih zavidljivo število, ki bi nam omogočilo še kakšen rekord na mednarodnih lestvicah. Pogosto so nedolžni celo tisti, ki jih javnost zaloti z roko v marmeladi. Saj vendar niso pravnomočno obsojeni. Najbolj nazoren primer je Janez Janša v zadevi Patria. Da o razvpitem trgovanju z orožjem sploh ne zgubljamo besed. Spomnite se šefa Mednarodnega denarnega sklada in njegovega posilstva. Bil je izpuščen, newyorški tožilci so umaknili tožbo. Kdor je bral podrobnosti primera, se bo spomnil skrajno sumljivih podrobnosti, ki so kazale kvečjemo na z izsiljevanjem že izkušeno sobarico. Da o interesih v svetovni politiki, ki jim kareizmatični in uspešni direktor MDS in prvak francoske levice vsekakor ni bil pogodu. Kljub temu je, kot kaže doslej, po krivem osumljeni odstopil kot direktor sklada in izginil iz francoske politike. Pri “razštelani” državi kakršna je naša, so kadrovski cunamiji drugi poglavitni vir. Nastavljanje svojih ljudi ne služi samo nagrajevanju za vdanost stranki ali klanu. Ti kadri so na ključnih mestih, tam kjer se odloča in izvaja javna naročila, kjer se dostopa do Evropskih sredstev … Ustvarjanje idealnih pogojev za korupcijo nastaja vsem na očeh. Zgodi se pa prav nič. Kvečjemu se takoj najde kdo, ki je kot po čudežu doživel duhovno spreobrnjenje, kot nekoč sedanji predsednik države, ki “kadre” svojih predhodnikov zaščiti. Ta država ni samo do konca skorumpirana. Je tudi nora!

1. skupščina ljudstva in 6. maj

Dogodek je bil načrtovan kot protest proti za včeraj, 6. maja, predvidenem glasovnaju o zlatem fiskalnem pravilu in spremembi referendumske ureditve v parlamentu. Hkrati je biLa skupščina ljudstva tudi mišljena nefromalno kot ponoven, ali še eden začetek povezovanja vstajniških skupin. Tudi zato nevtralno ime skupine 6. maj, ki naj bi preseglo pričkanja in očitke, ki so zajeli vstajniško gibanje. Ideja je imenitna in vredna ponavljanja, vsakič, ko se bo za to poakzala potreba. Skrbi naglica, saj še nismo pozabili nepotrebno zmešnjavo 5. vstaje, posledice neurejenih odnosov med skupinami. te odnose je treba urediti. Gibanje se mora kritično soočiti s svojimi očitnimi slabostmi. Še posebej, ker gre za stvari, ki so za demokracijo, za kar nam gre, ključnega pomena. Glasovanja v parlamentu ni bilo in že od nedelje je deževalo. Zato so se odločili preseliti dogodek v Štihodvo dvorano, Cankarjevega doma in kar na mestu samem zbrati najemnino. Ker je Štihova dvarana nadvse primerna za prav take skupščine, je bila selitev v dvorano srečna okoliščina. Sodelovalo je nekaj manj kot štirideset skupin in skupinic in med govorniki pa so bili tudi predstavniki sindikatov. Mediji so dogodek več kot solidno pokrivali. Morda bo zadeva služila kot združevalna platforma, kot upajo organizatorji . Edinko kar pri tem lahko skrbi, so očitki ki jih je zaznati med vrsticami ali pa so izrečeni proti tistim, ki so se k povezovnju pred pred 6. majem. Denimo DSP in VLV. Oboji so bili deležni burnih očitkov o prevzemanju in še čem, čeprav gre v obeh primerih za pobudnike, ki so kažejo še najmenja veselja do vodenja gibanja, kar tudi nenehno ponavljajo. Ne bi namreč bilo prav nič vzpodbudno, če bi šesti maj doževel sedmi julij, ta pa kak osmi avgust. Ob tem bi pa tako zlato fiskalno pravilo, kot za demokracijo usodne umejitve referendumskih pravic nezapaženo šle skozi parlament.

SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

22. april 2013, 10 h – 14 h
Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Velika dvorana, VI. nadstropje

Predsednik republike, voditelj tako imenovane politične elite, ki je neposredno odgovorna za nastanek in zaostrovanje gospodarske krize v državi, bo 23. aprila začel posvetovanje o razvoju Slovenije do leta 2030. Zastopniki ljudstva so se hkrati namenili zagotoviti, da državljani na odločitve o skupni prihodnosti ne bomo več imeli neposrednega vpliva.

V Koaliciji solidarnih zavračamo razpravo v razmerah, ko se državljanom odvzema pravica do upravljanja države z ukinjanjem demokratičnih mehanizmov navznoter in podrejanjem velekapitalu navzven. Zahtevamo demokratično razpravo, katere izid ne bo odločen v naprej in na škodo večine prebivalstva.
Posvet, ki ga sklicujemo, zadeva Slovenijo tukaj in zdaj, njeno ustavno ureditev, ki nam, državljanom, še omogoča, da odločamo o skupnih zadevah.
Ta možnost je zdaj dvakrat ogrožena. Če se uveljavi nova referendumska ureditev, bomo lahko državljani neposredno odločali le še o simboličnih vprašanjih, naše odločitve pa ne bodo zavezujoče. Zapis »fiskalnega pravila« v ustavo nas bo za dolgo časa oropal zadnjih proticikličnih politik, s katerimi bi se uprli poglabljanju razvojnega zaostanka in socialni degradaciji.
Velike krize neoliberalnega kapitalizma ne bomo rešili s prelaganjem odločitev na tiste, ki so jo povzročili in jo poglabljajo, ampak tako, da državo in gospodarstvo vzamemo v svoje roke!

Na posvetu bomo skupaj s strokovnjaki s področja ustavnega prava in makro ekonomije (Igor Vuksanović, dr. Jože Mencinger, dr. Bogomir Kovač) naredili majhen korak v to smer. Analiza predlaganih sprememb bo pokazala, ali tako imenovani politični eliti ne gre za reševanje krize, ali pa le za utrjevanje svojega položaja nasproti Evropski komisiji in lastnemu ljudstvu. Tudi za ceno brezbrižnih sprememb ustave!

Vse o dogodku si lahko preberete v priloženem vabilu.

Vabljeni!

Kontaktne osebe dogodka:
Marko Kržan, Delavsko punkerska univerza
M: 031 392 406
E: mare.krzan@gmail.com
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
M: 031 517 201
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si

* Koalicija solidarnih je združenje civilnodružbenih organizacij, v katerem so me drugim Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Dijaška organizacija Slovenije, Delavsko-punkerska univerza (DPU), Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije, KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Študentska iskra ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).