»Dobil sem lepo provizijo, čakam še super nagrado«

Lovše je Dibeliusa, s katerim domnevno tudi zasebno prijateljuje, poklical v njegovo londonsko pisarno v večernih urah 28. junija. Kot Agrokorjev svetovalec ga je prosil za pomoč pri prepričevanju dveh tujih bank (nemške Commerzbank in avstrijske Bawag), da bi skupaj z drugimi bankami upnicami pristali na reprogramiranje posojil Mercatorju. »Dobro sem. Borim se zate,« je Dibelius po uvodnem pozdravu odgovoril na Lovšetovo vprašanje, kako je. »V Commerzbank še niso potrdili, v Bawagu pa mi pravijo, naj nas ne skrbi. Ne vem pa, kaj to pomeni,« je pojasnil Dibelius.

Investicijskega bankirja je zanimalo, zakaj se Mercator z bankami ob morebitnem umiku Agrokorja ne bi mogel sam dogovoriti o reprogramu. Lovše se je v odgovoru skliceval kar na predsednico slovenske vlade Alenko Bratušek. Ta naj bi v Bruslju dejala, da so za Mercator le tri možnosti: Agrokorjev prevzem, prenos terjatev bank na slabo banko, kar bi terjalo davkoplačevalski denar, ali stečaj. Lovše je vmes Dibeliusu potarnal tudi o pomanjkanju motivacije za sodelovanje pri poslu. Toda obenem je sogovorniku razkril, da je ob podpisu sporazuma med Agrokorjem in konzorcijem delničarjev Mercatorja s Pivovarno Laško na čelu prejel »lepo provizijo«. »Ob ‘zaprtju’ transakcije pa dobim super nagrado za uspešnost,« se je pohvalil Lovše. Spomnimo, da je svoje terjatve do Agrokorja že junija zastavil pri Factor banki v zameno za podaljšanje roka za odplačilo 1,35 milijona evrov vrednega posojila do konca leta.

Je Bratuškova zaradi Agrokorja klicala EBRD?

Ključno je, da sta Lovše in Dibelius ob prodaji Mercatorja govorila še o vsaj treh poslih, v katere je tako ali drugače vpleten Goldman Sachs. Prvi je dokapitalizacija Agrokorja, ki bo močno premešala lastniško strukturo hrvaškega prehrambno-trgovskega velikana. Tega zdaj lastniško obvladuje njegov prvi mož Ivica Todorić. Vplačilo svežega kapitala je sicer ključni pogoj za Agrokorjev prodor v Slovenijo. Poročali smo namreč že, da več tujih bank upnic Mercatorja od Agrokorja, ki je imel konec lanskega leta na ravni skupine za 3,2 milijarde evrov obveznosti, zahteva, da večinski delež v največjem slovenskem trgovcu kupi z lastniškim kapitalom in ne z novimi posojili.

Toda Lovše je v kontekstu bodočega Agrokorjevega lastništva Dibeliusu spet omenil Bratuškovo. »Predsednica vlade je zaprosila za telefonski pogovor s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD, manjše solastnice Agrokorja, op. p.). (…) Ta ji je potrdil, da bo banka zagotovo sodelovala pri povečanju kapitala. To jo je zadovoljilo,« je razložil Lovše. Na kabinet predsednice vlade smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali se je Bratuškova z vodilnimi v EBRD pogovarjala o njihovi lastniški udeležbi v Agrokorju, in če se je, zakaj bi to sploh počela. Odgovor so nam obljubili za danes.

Posli s Triglavom: Lovše ponujal Čendaka

Drugi večji posel, o katerem sta govorila Lovše in Dibelius, je Zavarovalnica Triglav. Tej Goldman Sachs od aprila svetuje pri naskoku na največjo hrvaško zavarovalnico Croatia Osiguranje, ki je v lasti tamkajšnje države. Čeprav Lovše v povezavi s Triglavom po javno dostopnih podatkih nima nobene formalne vloge, je Dibeliusu očitno pomagal pri odpiranju vrat v Sloveniji in na Hrvaškem. Že maja smo poročali, da je Dibelius prav zaradi Triglava obiskal tudi Bratuškovo, a ta teh informacij ni želela ne potrditi ne zanikati.

»Tu bi te prosil, da greš v neposredni dogovor z Deanom,« je Dibeliusu na temo Triglava svetoval Lovše. Kdo je Dean, ki ga je imel v mislih, v pogovoru ni razkril. Po naših informacijah pa gre za Deana Čendaka, solastnika borznoposredniške družbe Alta. To je v povezavi s Triglavom mogoče opaziti v več vlogah, na zadnji skupščini Triglava, na kateri država ni smela glasovati, pa je imela Alta kot eden največjih malih delničarjev glavno besedo pri imenovanju nadzornikov zavarovalnice. »Dean ima tukaj v igri večji vložek. In tudi pri izdaji obveznic (Triglava, op. p.) v septembru, če bo do nje prišlo (…). Veš, tukaj bo potrebnega nekaj malega plačila,« je Lovše še razložil Dibeliusu, s čimer se je slednji strinjal.

Vezana trgovina: Croatia Osiguranje za Mercator?

Prav ta del pogovora bi lahko potrjeval špekulacije, da se je hrvaška država odločila prižgati zeleno luč Triglavovemu nakupu Croatie Osiguranja, a le pod pogojem, da bo Agrokor hkrati postal večinski lastnik Mercatorja. Tudi Čendak je namreč tako kot Lovše v zadnjih dveh postopkih prodaje Mercatorja sodeloval z Agrokorjem. Vedno bolj postaja tudi jasno, da je končni cilj teh dogovorov oba novonastala slovensko-hrvaška konglomerata prodati tretjemu, večjemu igralcu. Združeno trgovino bi očitno prek Agrokorja sčasoma prevzeli ameriški skladi, obe največji zavarovalnici pa zelo verjetno poljski PBZ, ki mu pri načrtovanem prevzemu Triglava svetuje prav Goldman Sachs.

Iz prisluhov je mogoče razbrati, da ima ključno vlogo pri tej vezani trgovini prav Lovše. »Urejal« jo je tudi pri hrvaškem ministru za financeSlavku Liniću. Do slednjega je očitno prišel s pomočjo tamkajšnjega lobista Bora Maletića, ki so ga hrvaški mediji označili za najvplivnejšega Srba na Hrvaškem. »Boro mi pravi, da če se bomo zbrali in ponudili pravo ceno, ni možnosti, da izgubimo Croatio. Ključno je, da ima Linić prihodke iz te privatizacije že vključene v proračun za leto 2014. Moja prva ideja je bila zamenjava delnic (med Triglavom in Croatio Osiguranjem, op. p.). Boro mi je rekel: Ne, ne, ne. Morali bi biti skupaj s Slavkom in nič drugače, ker on mora pokazati prilive, prilive, prilive. Drugače ne bo makro (ekonomske, op. p.) stabilnosti,« je dejal Lovše.

V zvezi s tem velja spomniti, da se je Croatia Osiguranje marca letos, skoraj sočasno z imenovanjem vlade Alenke Bratušek, že začela lastniško prepletati s Triglavom. Dobre tri odstotke delnic je kupila od državne NLB pod vodstvom Janka Medje, ki prav tako nastopa v prisluhih Lovšetu. Že včeraj smo razkrili, da je Lovšetu sam Todorić zaupal, da se je v reševanje Agrokorjevih težav z bankami vključil Medja. Nakup delnic Triglava, ki je Hrvatom omogočil sedež v nadzornem svetu naše največje zavarovalnice, je tehnično izpeljala Čendakova Alta.

Goldman Sachs snubili z Linićem in avtocestami

Toda za izpeljavo teh velikopoteznih načrtov so slovenski igralci očitno potrebovali Goldman Sachs. Lovše je skušal Dibeliusa na vsak način privabiti v »igro«. Pri tem je omenil tudi koncesijo za hrvaške avtoceste, ki jo namerava še letos podeliti tamkajšnja vlada. Eden od štirih najresnejših prijavljenih kandidatov za okoli 2,5 milijarde evrov vreden posel, ki bo trajal trideset let, je po poročanju hrvaških medijev tudi Goldman Sachs.

In prav na to je namigoval Lovše. Hrvaške avtoceste je omenil kar dvakrat. Najprej pri 200 milijonov evrov vrednem posojilu, ki ga želi hrvaška vlada najeti za gradnjo železnic. »Linić vas je prosil, da zagotovite 200 milijonov posojila vladi za železnice, za katero bi jamčila država. Ok? Osebno sem prevedel ključne pogoje osnutka pogodbe in to že pred mesecem dni,« je Lovše povedal Dibeliusu, ki za to očitno ni vedel. »Gre za nekaj, kar bo okrepilo vaše odnose z Linićem za avtoceste. Saj veš, za velike stvari,« je navrgel Lovše. Že malo pred tem je Lovše dejal: »Za vas je to nekaj, kjer bo Linić dejal: ‘Vau! Ok, gremo naprej z avtocestami, s koncesijo, ki vas zelo zanima, in vi bi morali biti zraven.’« Lovše je razkril tudi, da je z Linićem nedavno sodeloval pri reševanju dolga Ljubljanske banke do hrvaških varčevalcev. Prav tako, da hrvaški minister »ne mara gospoda T«, kot Lovše v pogovoru večkrat označi Todorića.