Kako opisati to histerično samoproslavljanje? Te poskuse, da bi ponovno vzbudili občudovanje in pomilovanje četverice. Četverica je tu zgolj sredstvo. Namen je en sam: zaščititi vodjo v stiski. Zaščititi ga pred zasluženo kaznijo. Edini način je napihniti njegov pomen do nedotakljivosti. In diskreditirati tožilstvo in sodišče z očitkom politizacije. Zato celotedenska orkestrirana kampanja proti sodstvu in tožilstvu. Rupel piše pismo Pahorju in mu da vedeti, da je za njegov prijeten stolček dolžan protiuslugo in da ni samoumeven, če se jim zdaj stvari izmuznejo iz rok. Rosvita namesti Masleši hudo kršenje poklicne etike. Po drugi strani, da napihenjo pomen obtoženca, ustanovijo odbor. Organizirajo odkritje obeležja. Omerza izda knjigo. Najdejo in napadejo najbolj notranjega zovražnika, Mladininega Botterija. Več muh na en mah. Kompromitira se Mladina. Botteri Juda Iškarijot. Janez postane odrešenik, mučenik. Rosvitin dokumentacija je sumljiva. Kdo je brskal po arhivih z namenom najti kaj uporabnega za Maslešo? Ali gre za Rosvitino delo? Ali je dobil nalogo kdo v redakciji? Kdo se je tega spomnil? Kdo je dal navodilo ali naročilo za brskanje po uporabnih podatkih? Ali vsi vojaki tega stroja vedo sami, kaj so njihove naloge, ko gre zares? Kako deluje ta stroj, stranka, Zbor za Republiko, zdaj Odbor, sam vodja, ožje vodstvo? Omerza jim ne gre čisto na roko. Čedalje manj. Zgodovinarski instinkt vse bolj prevladuje nad ideološko potrebo. Demantira vodjo o Botteriju in ne pokrije popolnoma teorije zarote o aretaciji četverice. Ta proces delovanja, ta mehanika vladanja me zanima, ker je sorazmerno uspešna in ker tu in tam zaznavam čudne drobce . Še vedno direktor Vibe, Prodnik in njegov nekdanji pomočnik Malčič, dvojica ki je pod Simonitijem v immenu vodje imela nalogo obvladovati AV medije in film, sta oba obsedeno snemala, ne samo sestanke, ne samo z mmagnetofoni, Prodnik tudi s kamerami. Jaz sem to razumel, kot zastarševanje sogovornikov. Ker šušljajo o Prodniku, da ima polno omaro dokumentov, prave zajetne dosjeje o vseh, ki se ukvarjajo s filmom in mediji. Kaj je že, sekretar stranke, Pavlin, ki hodi okoli na demontraciji pred vlado 23. in snema redke udeležence s fotoaparatom. Verjetno računa, da ga kdo pozna. Politikis, ki je odlično posnel vso demonstracijo KOKSa 7. februarja 2012 in s tem obogatil naš zgodvinski arhiv. (Jaz sem bil vsele nacionalkinega zanimanja za dogodek, ker fantov nisem poznal.) Pravi namen je bil seveda izpolnjen s slovitim “Smrad!”, ki naj bi diskreditiral nasilne, nekulturne kulturnike, agresivne parazite. (Nekdanji minister posnetek še vedno uporablja, ko hoče ponazoriti, kakšnemu nasilju je bil, nedolžen, saj še ni nič storil, izpostavljen.) Končno sodi sem tudi modri, policijski kombi, z zagrnjenimi zavesami, z vrtljivo kamero na strehi, ki ga vestno postavijo na vidno mesto pri vsaki demonstraciji. Tudi droban incident po slovitem Janševem pismu sodi sem. V torek jutraj, potem ko sem bil prejšnji večer pri Bobovniku, pride sporočilce s Siol.neta z dvema vprašanjema: 1. Kako se odzivate na kazensko prijavo? 2. Ali je policija že začela z delom? Odgovoril sem, da se ne odzivam, ker za prijavo ne vem, se je pa veselim… Naslednje sporočilo me je prosilo za telefonsko številko, ker da bi rad postavil še eno vprašanje. Takoj pokliče in vpraša: Ali ste delali za Službo državne vranosti. Ne, zakaj vprašujete? Ker je vaše ime v arhivih. Hvala bogu, res upam, da so zabeležili kaj, saj so me neprestano nadlegovali. Potem me vpraša nekaj, kar pojasni nesporazum: Ali res ne poznate Grubarja? Komajda. Ali res ni podal kazenske prijave? Oja, je … Tu se mi posveti za kaj gre in mu to tudi povem: Aha, vam so dali nalogo izbrskati nekaj, kar bi me kompromitiralo. In ste našli to več kot leto dni staro zavrženo Grubarjevo prijavo. Grubar naj bi v imenu SAZASA napadel AIPO, agencijo za katere ustanovitev sem dal pobudo, zato da bi filmarji dobili svoje kolektivne avtorske pravice. Vlagali so prijave vsevprek. Sem rekel mlademu, negotovemu glasu na oni strani: Povejte tistim, ki vam dajejo take naloge, da se jim to ne splača. Na koncu to bolj škodi njim kot meni. Jaz namreč nimam kaj skrivati. Fant je potem objavil zelo korekten članek o stari Grubarjevi zavrženi in nesmiselni kazenski prijavi. S faksimili utemeljitve završbe. Objava je tako obvisela brez vsakega smisla. Ampak, kdo daje navodila? Kako potekajo komunikacije znotraj imperija? Je to vodja sam? Ali imajo oddelek za specialno vojno? Ali to delajo udi gibanja samovoljno? Prav pri tem Siolovem novinarju sem močno posumil, da je dobil zelo natančno navodilo.
Igor Koršič