-In zdaj, ob pogledu nazaj na prhojeno pot življenja, moramo prav tako odkriti, da se nečesa ne da popraviti: zapravljanje naše mladosti, ko naši vzgojitelji teh vedoželjnih, vročih in žejnih let niso uporabili za to, da bi nas popeljali do spoznanja stvari, temveč so nas polejali do tako imenovane “klasične izobrazbe””! Zapravljanje naše mladosti, ko so nam borno znanje o Grkih in Rimljanih in njihovih jezikih posredovali prav tako nevešče kot mučno in v nasprotju z najvišjim načelom izobraževanja, da se namreč hrano daje le tistemo, ki jo je lačen! Ko so nam na nasilen način vsiljevali matematiko in fiziko, namesto da bi nas najprej popeljali v obup nevednosti in naše vsakdanje življenje, naša dejanja in vse, kar se je med jutrom in večerom dogaja na domu, v delavnici, na nebu, v naravi, razstavili na tisoče problemov, mučnih, sramotnih, izzivalnih problemov, da bi s tem našemu poželenju pokazali, da najprej potrebujemo vedenje o matematiki in mehaniki in nas šele potem učili znanstvenega očaranja nad obsolutno doslednostjo tega vedenja! Ko bi nas učili spoštovanja teh znanosti, ko bi z učenjem o bojevanju in podleganju in ponovnem bojevanju velikih mož, o trpljenju, ki predstavlja zgodovino stroge znanosti, dosegli da bi naša duša vsaj enkrat zadrhtela!

Friderich Nietzsche: Jutranja zarja