Za začetek, kultura ima zadovoljstvo zapisano v vsakem svojem vidiku in ne bo dovolila uvedbe  nikakršnih pomembnih sprememb v današnje stanje nemškega izobraževanja. Nadvse je prepričana v izvirnost nemških izobraževalnih ustanov, še posebej javnih šol in univerz. Ne preneha jih priporočati tujcem in nikoli ne podvomi, da če so Nemci postali najbolj kultivirani in izbirčni ljudje na zemlji, je to tako, zahvaljujoč takim ustanovam.  Kulturno filistrstvo verjame vase, posledično verjame tudi v  metode in sredstva s katerimi razpolaga.  Najvišje sodbe glede vseh vprašanj okusa in kulture prepušča učenjaku  in  gleda nase kot nenehno rastoči kompendij učenjaških mnenj o umetnosti, literaturi in filozofiji. Njena prva skrb je pregovarjati učenjaka, da  svoja mnenja izrazi; potem jim premeša, razredči in sistematizira in potem jih predpiše nemškemu ljudstvu v obliki stekleničk z zdravili. Kar se nanaša na življenje zunaj tega kroga ali ni slišano ali sploh ni upoštevano, če pa je slišano, je to napol, dokler se končno ne sliši  glas (ni pomembno čigav, le da je tipičen za učenjaško pleme), ki izhaja iz templja  za  katerega velja, da v njem  prebiva tardicionalna nezmotljivost okusa; in od tega trenutka dalje in javno mnenje še eno prepričanje več, ki ga odmeva in ponovno odmeva sto in stokrat. Toda dejansko estetska nezmotljivost katere koli izjave, ki prihaja iz templja v katerem počiva tradidicionalna nezmostljivost je toliko bolj dvomljiva, ko vidi, da je pomanjkanje okusa , misli in umetniškega občutka samoumeven v kateremkoli učenjaku, če ni bilo prej dokazanao, da je v tem konkretnem primeru obratno.

Nietzschejev odziv na trditev, da je  z zmago v nemško – pruski vojni 1871, namška kultura premagala francosko.Friderich Nietzsche: David Strauss, spovednik in pisatelj, 1872