Zanimivo ozadje novih lastnikov Pop TV in glavobol za državo
avgust 29, 2017
By jpdamjan

O prevzemu družbe Proplus, ki med drugim vključuje Pop TV, Kanal A in ostale tematske programe, ki jo je od CME sklada odkupila Skupina United Group, se je pri nas sicer precej pisalo. Vendar pa je ostalo precej informacij še nerazkritih ali pa ne postavljenih v kontekst. Zame so zanimiva predvsem spodnja dejstva, morala pa bi biti tudi za regulatorje, finančno upravo in obveščevalno-varnostno službo.

Prvo dejstvo je, da je Skupina United Group že lastnica telekomunikacijskega podjetja Telemach, ki je s prevzemom Tušmobila postal kompletni ponudnik telekomunikacijskih storitev in dejansko drugi največji igralec na telekomunikacijskem trgu, Vendar je bil Telemach do sedaj zgolj ponudnik dostopa do vsebin, ne pa samih vsebin, to pa je postal s prevzemom Proplusa. Ta prevzem je, kot je opozoril kolega Marko Milosavljević iz FDV, v nasprotju z veljavnim zakonom o medijih, ki v prvem odstavku 61. člena izrecno prepoveduje, da bi ponudnik telekomunikacijskih storitev smel biti izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in smel razširjati programske ali oglaševalske vsebine.

61. člen
(1) Operater, ki izvaja telekomunikacijske storitve, določene v 111. členu tega zakona ali v zakonu, ki ureja telekomunikacije, ne more biti tudi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa in ne sme razširjati programskih ali oglaševalskih vsebin, razen kadar pridobi dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti iz 105. člena tega zakona.

Drugo zanimivo dejstvo, ki ga je treba razumeti v zgornjem oziru, je tudi nedavni obisk Davida H. Petraeusa, predsednika KKR Global Instituta, ki je skoraj 78% lastnik Skupine United Group, pri predsedniku slovenske vlade Miru Cerarju, finančni ministrici Mateji Vraničar Erman in ministru za javno upravo Borisu Koprivnikarju. KKR Global Institute je veja največjega private equity sklada na svetu KKR (Kohlberg, Kravis & Roberts). KKR upravlja s skoraj 100 milijardami dolarjev premoženja, ima sedež v davčni oazi, solastnik (s 50 mio evri) pa je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, EBRD), od leta 2013 pa se intenzivneje ukvarja tudi z naložbami v telekomunikacije prek KKR Global Instituta.

Petraeus je po pisanju Večera “predstavil rezultate investicije v Telemach ter splošne aktivnosti, ki jih KKR načrtuje v Sloveniji. Med prihodnjimi aktivnostmi je Petraeus poudaril možnost investicij KKR Global Instituta v slovenske mobilne komunikacije ter možnosti povezovanja na področju internetne varnosti.“

Petraeus je najbrž lobiral za vladno privoljenje kot regulatorja za prevzem Proplusa, kar sedanji medijski zakon skupini United Group prepoveduje. Vendar ne samo to, njegovo matično podjetje KKR se je ne dolgo nazaj denimo zanimalo tudi za prevzem slovenske slabe banke (DUTB), kar bi bil za KKR mačji kašelj. Najbrž ni odveč sum, da bi tukaj lahko prišlo do kakšne “vezane trgovine”.

S tem je povezano tretje zanimivo dejstvo, to je pa je sam gospod Petraeus. David Petraeus namreč ni kdorsibodi, pač pa je upokojeni general ameriške vojske, ki je bil poveljnik mednarodnih vojaških sil v Iraku (2004-2008), nato pa v času predsednika Baracka Obame glavni poveljnik ameriških vojaških sil (2008-2010), nato poveljnik ameriških vojaških sil v Afganistanu (2010-2011) in nato vodja ameriške osrednje obveščevalne službe CIA (2011-2012). Ne da bi želel karkoli špekulirati, vendar je zanimivo, da je finančni sklad KKR za svojega glavnega stratega in lobista na področju telekomunikacij, z aktivnostmi predvsem v Vzhodni Evropi, zaposlil upokojenega glavnega poveljnika ameriških vojaških sil in vodjo ameriške osrednje obveščevalne službe CIA. No, če bi bil jaz predsednik vlade, bi me malce zaskrbelo, da dobršen del telekomunikacijskega trga (Telemach je glavni ponudnik integriranih paketnih telekomunikacjskih storitev na našem trgu in zdaj še digitalnih medijskih vsebin), kontrolirajo ameriška podjetja z vezmi do njene vojske in tajnih služb. Lahko, da je zadeva nedolžna in povsem slučajna, vendar jaz ne verjamem v pravljice o rdeči kapici in bi me zelo skrbelo, če bi moj dostop do telekomunikacij in medijskih vsebin nadzirale tuje države prek svojih podjetij.

Četrto zanimivo dejstvo pa je španovija med KKR in srbsko-slovenskim poslovnežem Draganom Šolakom. Slednji je 22.11% lastnik skupine United Group in njen predsednik uprave, ta družba pa obvladuje velik del telekomunikacijskega in TV trga v vseh državah nekdanje Jugoslavije (SBB, Telemach, TV N1, Sportklub, Total TV, NetTV, Grand) s prihodki blizu pol milijarde evrov (v 2016). Zanimivo je, da Šolak, kot je pred dvema mesecema v hrvaškem Nacionalu prek analize dokumentov “Malta files” razkril slovenski raziskovalni novinar Blaž Zgaga (med drugim znan po trilogiji o trgovini z orožjem in razkritju t.i. Football Leaks, sicer pa član mednarodne raziskovalne novinarske mreže), prek finančne hobotnice podjetij s sedeži v različnih davčnih oazah prenakazuje denar iz posameznih hčerinskih družb in se nato prek podjetij na Malti in Cipru izogne plačilu davkov, ta denar pa nato prek Švice in Lihtenštajna kanalizira naprej sebi oziroma svojim družbam. Kratek opis te hobotnice najdete spodaj:

“Dragan Šolak, srpsko-slovenački biznismen, strastveni igrač golfa i vlasnik više golf terena, vila i privatnih aviona, 2015. godine bio je vlasnik 22,11 odsto udela u „United media grupi” preko kompanije „Gerrard enterprises LLC” sa ostrva Man, dok je 4,99 odsto bilo u vlasništvu firme „Cable management company LTD” sa Britanskih Devičanskih Ostrva. Vlasnica te kompanije najverovatnije je njegova supruga Gordana Šolak”, navodi se u tekstu „Nacionala” od 6. juna ove godine, i dodaje zanimljiva informacija o Šolakovom okruženju:

„Slovenački preduzetnik Tomaž Jeločnik, koji je 2013. u Sloveniji osuđen zbog utaje poreza, njihov je glavni operativac za poslove u državama s niskim stopama poreza. Jeločnik je direktor kompanije ‘United media distribution AG’ u Švajcarskoj i ‘United media limited’ na Kipru, koja je 3. aprila 2014. osnovala ćerku firmu ‘United media Malta limited’ u Florijani na Malti. Ta kompanija, u kojoj nema nijedne zaposlene osobe, osnovana je kako bi hrvatski pružatelji usluga interneta i televizijskih programa na njen račun uplaćivali naknade za televizijska prava i licence. Od avgusta 2014. do avgusta 2015, ‘United media Malta limited’ primila je 6,7 miliona evra od Hrvatskog Telekoma, Iskona i Vipneta, a na Malti je platila samo 27.000 evra poreza.”

…

„Hrvatski Telekom, Iskon i Vipnet svakog meseca ukupno su uplaćivali 413.673 evra na Maltu, dok je malteška kompanija svakog meseca prebacivala 401.614 evra od ‘prava na emitovanje’ na Kipar. Malteška kompanija je svakog meseca zarađivala samo 12.059 evra, od čega je u razdoblju između avgusta 2014. i avgusta 2015. uz dodatak jednomesečnog prihoda od hrvatskih operatera napravila 565.586 evra prihoda pre oporezivanja, na šta je platila 27.007 evra poreza ili 4,7 odsto. Da je veći deo od 6,1 milion ‘operativnih troškova’ ili ‘prava na emitovanje’ završilo na Kipru, proizilazi iz izjave finansijske direktorke kiparske firme”, navodi „Nacional”. Oni u tekstu podsećaju na reči Ligije Fratilu, rumunske direktorke kiparskog ogranka UML, koja je 2014. zvanično rekla da će njihova „malteška firma poslovati u Hrvatskoj i na Kipru”

…

Najmanje 800.000 evra s Malte je primila firma koja je pod imenom ‘United media distribution AG’ osnovana 10. aprila 2015. u poreski ugodnom švajcarskom kantonu Cug. U Cirih se preselila 17. juna 2015, a nekoliko dana kasnije, 24. juna 2015, dobila današnji naziv – ‘United media network AG’. Direktori su, pored (osuđenog za utaju poreza, prim. aut.) Slovenca Jeločnika, i švajcarski advokat Volfram Andreas Kuoni, čija je kancelarija na istoj adresi kao i firma iz Šolakove imperije”

Vir: Express (po Nacionalu)

Iz zgoraj zapisanih dejstev izhaja troje, pri čemer še ne vem, kaj od trojega je huje:

Telekomunikacijski in medijski trg se s prevzemom Proplusa s strani Skupine United Group nevarno – dostopovno in vsebinsko – integrira, pri čemer ima ponudnik dostopa do telekomunikacijskih storitev dominantni (monopolni) položaj tudi pri ponudbi medijskih vsebin in oglaševalskih storitev (70% tržni delež). Regulator trga (AVK) takšne integracije, ki je tudi v nasprotju z medijskim zakonom, ne bi smel dopustiti.
Kontrolo nad telekomunikacijskimi stritvami in medisjkimi vsebinami dobivajo tuja podjetja, povezana z ameriško vojsko in tajnimi službami. Kakorkoli zgornje zveni kot špekulacija, pa si vseeno velja pogledati na Wikileaksu, kako ameriške obveščevalne službe prek Googla in Facebooka nadzirajo osebne komunikacije večine prebivalcev zahodnih držav.
Slovenski telekomunikacijski in medijski trg pospešeno operativno obvladuje poslovnež, ki prek finančne hobotnice podjetij v davčnih oazah utajuje davke v matičnih državah, pri tem pa se “šlepa” na največji svetovni finančni sklad, ki mu s svojim dostopom do vrha politike daje imuniteto.
Te zadeve bi morale vznemiriti regulatorje trga, obveščevalno-varnostno službo in finančno upravo, saj gre za strateške zadeve nacionalnega pomena.