STALIŠČA KOALICIJE SOLIDARNIH O PREDLOGIH SPREMEMB 90. ČLENA USTAVE
Koalicija solidarnih, ki se ji pridružujejo spodaj navedene organizacije, nasprotuje rešitvam v predlogu sprememb 90. člena Ustave RS, ki ureja pravico volivcev do odločanja na referendumu.
Nedavni dogodki – posebej nepojasnjeno izginotje podpisov pobudnikov referenduma o t. i. slabi banki – vzbujajo upravičen sum o načrtnem omejevanju referendumske pravice. Zaradi vladne krize in verjetnosti predčasnih volitev je še toliko bolj pomembno, da se zagotovi popolna legitimnost vseh postopkov spreminjanja referendumske ureditve. Zato menimo, da bi moral o tako pomembnih spremembah odločati državni zbor v novi sestavi.
Naše stališče do vsebine predloga pa je naslednje. Prepričani smo, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti skladno s 3. členom Ustave RS. Zato mora izid referenduma ostati zavezujoč.
Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljen referendum, ne smejo onemogočiti volivcem odločati o javnih zadevah. Zato smo proti omejitvi odločanja o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo davke in obvezne dajatve, posebej ker gre pri tem za nekatere ključne sistemske zakone (zdravstvo, pokojninski sistem). Nasprotujemo tudi omejevanju pravice do odločanja o mednarodnih pogodbah, saj te v zadnjem času bistveno posegajo ravno na sistemska področja (tako imenovano zlato pravilo).
Prav tako nasprotujemo omejevanju veljavnosti referenduma, bodisi s kvorumom udeležbe ali z zahtevo po kvalificirani večini, saj bodo takšni instrumenti najbolj prizadeli pobude državljanov, ki nimajo opore v množičnih institucijah in so brez sredstev za vodenje množičnih medijskih kampanj.
KOALICIJI SOLIDARBNIH SE PRIDRUŽUJEJO:
Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti
Dijaška organizacija Slovenije
Delavsko-punkerska univerza (DPU)
Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije
KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije
Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS)
Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS)
Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)
Študentska iskra
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)
Obrazložitev argumentov
na podlagi Sklepa DZ glede Predloga za začetek postopka za
spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o
spremembah Ustave Republike Slovenije (UZ90,97,99), EPA 620-VI, Poročil Ustavne komisije DZ RS z dne 15. 1. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/f9650d809e82f514027c.pdf) in z dne 29. 3. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/6adcb009ddab38052d59.pdf) ter Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi z dne 26. 10. 2012 (http://imss.dz-rs.si/imis/016c14ea3cfff3dd34df.pdf)
-
Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljeno odločati na referendumu
Nasprotujemo temu, da državljani ne bi mogli odločati o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo področje davkov in obveznih dajatev. Kot je razvidno iz poročila strokovne komisije, se v to skupino namreč uvrščajo številni sistemski zakoni, kot sta pokojninski zakon in zakon o zdravstvenem zavarovanju. S temi predpisi se med drugim izvršuje določilo 2. člena Ustave RS, da je Slovenija socialna država. Ker delitev družbenega dohodka na zasebni dohodek, ki služi posamezniku, in na skupni dohodek, s katerim zagotavljamo javne dobrine vsem, ni tehnično vprašanje, morajo imeti državljani o njej pravico odločati tudi neposredno. Zato tudi nemalo evropskih držav ne omejuje tovrstnih referendumov (Islandija, Švedska, Irska, Švica).
Iz istih razlogov nasprotujemo tudi prepovedi odločanja o mednarodnih pogodbah. Predlog strokovne komisije sicer dovoljuje odločanje o pogodbah, s katerimi Slovenija prenaša del suverenosti na mednarodne organizacije (3a. člen Ustave RS). Vendar pa je omejitev še vedno neustrezna, ker prepoveduje odločanje o pogodbah, kakršen je Pakt o stabilnosti in rasti, ki bistveno posegajo v okvire gospodarske in socialne politike. Zato bi moralo biti o njih dovoljeno neposredno izrekanje državljanov.
-
Vezanost državnega zbora na odločitev volivcev
Koalicija solidarnih nasprotuje temu, da se iz 90. člena Ustave RS izključi določba, po kateri je državni zbor vezan na referendumsko odločitev volivcev. Predlog strokovne komisije namreč predvideva, da bi se z zavrnitvijo nekega zakona sicer končal zakonodajni postopek, ne onemogoča pa, da ne bi državni zbor takoj nato sprejel zakona z enako vsebino.
Z uveljavitvijo te rešitve bi se zakonodajni referendum dejansko spremenil v posvetovalnega. S tem bi bil državljanom odvzet ključni mehanizem za neposredno izvrševanje oblasti, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena Ustave RS, ki pravi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«
-
Omejitve veljavnosti referenduma
Koalicija solidarnih nasprotuje uvedbi omejitev veljavnosti glasovanja na referendumu. Te omejitve bi zmanjšale verjetnost uspeha v primerih, ko se pobudnik ne more opreti na množične organizacije in kadar tema ni medijsko odmevna. Ker menimo, da je mora biti neposredno izvrševanje oblasti omogočeno prav vsem državljanom, ne le tistim, ki so povezani v množične organizacije ali imajo sredstva za velike medijske kampanje, smo proti omejevanju veljavnosti referenduma. Analiza referendumov, izvedenih na državni ravni od leta 1999 naprej, pokaže, da bi bilo od 17 izvedenih referendumov v primeru 30-odstotnega kvoruma veljavnih le osem, v primeru zahtevane kvalificirane večine 25 odstotkov pa devet referendumov. Znižanje kvalificirane večine na 20 odstotkov število veljavnih referendumov poveča na dvanajst. Zato pozivamo poslanke in poslance, da uvedbe kvoruma ali kvalificirane večine ne sprejmejo oziroma naj si prizadevajo za čim manjše omejevanje veljavnosti referenduma.
-
Predlagane spremembe Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi
V Koaliciji solidarnih menimo, da bi bilo spreminjanje Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), preden bodo znane nove določbe 90. člena Ustave RS, neprimerno.
Predvsem pa nasprotujemo ureditvi, ki bi od pobudnika za vložitev zahteve za referendum zahtevala, da Državnemu zboru RS predloži 5.000 overjenih podpisov. Izkušnje namreč kažejo, da bi bilo tolikšno število overjenih podpisov v petih delovnih dneh dejansko nemogoče zbrati. To velja celo za tiste državljanske pobude, ki se lahko oprejo na množične organizacije, še toliko bolj pa za pobude neorganiziranih državljanov, ki že sicer najtežje vplivajo na procese odločanja.
Namesto predlaganih sprememb je po našem mnenju nujno, da se natančno uredi postopek evidentiranja podpisov pobudnikov v Državnem zboru. Le tako bodo izključene grobe kršitve demokratičnega postopka, do kakršnih je prišlo oktobra 2012 ob pobudi za referendum o ZUKSB (slaba banka).