NA ROBU PREPADA?
V evropskih državah skrajne desne politične sile dvigajo glavo, ponekod pa so že osvojile oblast. Smo priča novodobni fašizaciji? Povampirjeni liberalni kapitalizem, obubožanje velikega dela prebivalcev, v nebo vpijoče socialne razlike, vojno stanje in terorizem so ugodno gojišče za fašizoidne politike… Kateri so skupni znaki prodora teh idej in političnih praks?
Poiskati je potrebno priročne sovražnike, ki lahko združijo »zaskrbljene« (zaslepljene) državljanke in državljane. So to begunci, homoseksualci, Romi, izbrisani, »nostagiki« po starih časih … ? Zgodovinski spomin nas opozarja na apokaliptične posledice nacistične proglasitve Judov, Slovanov, komunistov, homoseksualcev, Ciganov…za sovražnike in manj vredne.
Fašizoidne politične sile lahko živijo le v izrednih razmerah! Zato je potrebno stalno ustvarjanje »izrednih« razmer: afer, ki temeljijo na lažeh ali polresnicah, ustvarjanje kriznih razmer (tudi ko te nimajo realne osnove), zažiganje knjig, kamenjanje parlamenta, vzpodbujanje obritoglavcev, netenje spopadov in prepirov, izrabljanje človeških stisk, demoniziranje beguncev, kričanje o ogroženosti »prave« vere in več vredne rase in kulture, izživljanje nad različnimi manjšinami… Polna usta so jih skrbi za varnost države (ki jo seveda v prvi vrsti oni ogrožajo), zato se želijo infiltrirati v varnostne službe in organe pregona; pomembno je korakanje v paravojaških uniformah; nujne so meje, ograje in pregrade. Ustanavljajo in podpirajo »prave« civilno-družbene(?) organizacije.
Za potrebe te politike je potrebno ohromiti pravosodne organe. Le ti naj bodo v obrambi »človekovih pravic«, v prvi vrsti, seveda, nosilcev fašizoidnih idej in praks… Dobro je, če se »izgubi« kakšen dokaz, če pride do procesne napake, če dobro plačani odvetniki uspejo »zakonito« obstruirati sodne postopke, če se povzroči zastaranje. Potreben je stalni pritisk na pravosodne organe: kvazi pravnih strokovnjakov, »demokratičnih« političnih strank in politikov (ki imajo osebne »izkušnje« s pravosodjem!) ter primitivne »ulice«, z namenom jih preplašiti in pasivizirati. Najbolj vztrajne policiste, tožilce in sodnike je treba osebno diskreditirati jim vzeti voljo in pogum. V sestav najvišjih pravosodnih organov je treba spraviti »svoje«, ki potem s političnimi sodbami v imenu »visokih standardov« (često: črkobralskih absurdov!) varujejo človekove pravice političnih korumpirancev, nosilcev sovražnega govora in tatov državnega premoženja. Ti standardi pa, seveda, ne veljajo za navadne državljane, njihovih stisk najvišji pravosodni organi običajno niti ne sprejmejo v obravnavo. Če pa že: potem brez očal iščejo očala! Mednarodna sodišča se pa žal vse prevečkrat izgubljajo v sofizmih.
Za doseganje ciljev fašizoidnih političnih opcij pa je potrebna učinkovita propaganda: stokrat ponovljena laž postane »resnica«! Sistematično se producirajo laži, ponarejanja dokumentov, dirigira se sovražni govor, vse v imenu »svobode izražanja in mišljenja« in to prek prodora v uveljavljene medije, z ustanavljanjem novih propagandnih medijev in orodij, z zlorabo spleta kot pljuvalnika…Pomembno je prestrašiti urednike in novinarje (tistih, ki jih ni mogoče kupiti), da si ne upajo poročati o za te opcije neprijetnih dejstvih. Tako celo javne/državne RTV z izgovorom uredniške ekvidistance lakajsko dajejo besedo kriminalcem, korumpirancem, nosilcem ekstremnih in nevarnih fašizoidnih proglasov!
Potrebna je tudi »znanstvena« argumentacija: tako se najdejo »zgodovinarji«, ki so pripravljeni potvarjati in prenarejati zgodovino (Moj boj!), za potrebe dnevne politike, ki dajejo »legitimacijo« fašizoidnim idejam in političnem nasilju! Popraviti in maščevati je treba »krivice« iz preteklosti!
Kje so viri financiranja teh političnih opcij? Korupcija, kraja državnega premoženja, trgovina z orožjem, izsiljevanja, »provizije« pri prodaji državnega premoženja, ustanavljanje svojih »podjetij«, zbiranje »prostovoljnih« prispevkov…Hkrati pa je treba kričati »držite tatu« in kazati na druge, če pa se jih odkrije, so žrtve političnih zarot.
Uspešnosti teh sil pa botruje tudi asistenca državnih organov! Brez te ni mogoče osvojiti oblasti za vsako ceno!Toleriranje metod militantne manjšine v parlamentu, dobrikanje »naravnih zaveznikov«, ki ne razumejo kam vodi fašizacija, kot potencialnih »koalicijskih« (seveda zgolj glasovalnih) partnerjev, izkoriščanje parlamentarnega odra za sovražni govor in populistično propagando. Ob tem je dobrodošla še oportunistična nojevska drža vlade. Potreben je tudi predsednik države , ki ne vidi nevarnosti v »kolaboraciji« z nosilci fašizacije; ki se javno ne konfrontira s pojavi političnega nasilja, korupcije, sovražnega govora, teptanja demokratičnega ustroja… Do ukinitve funkcije predsednika republike in drugih institucij, katerih naloga je obramba demokratičnih pridobitev!
Se bomo Evropejci pravočasno uprli temu nevarnemu valu? Ali bomo čakali, da se zgodovina ponovi?
Za društvo SRP
Jože Florijančič