Slovenija se praktično ne posveča boju proti podkupovanju tujih uradnikov, ugotavlja poročilo organizacije Transparency International (TI).

Poročilo TI-ja z naslovom “Exporting Corruption. Progress Report 2013: Assessing Enforcement of the OECD Convention on Combating Foreign Bribery” Slovenijo uvršča na rep držav glede uresničevanja konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju.

Države so v poročilu glede izvajanja konvencije razdeljene v štiri kategorije, aktivno, zmerno, omejeno in malo ali nič. Slovenija se že peto leto zapored uvršča v zadnjo kategorijo, kar kaže na izredno neučinkovito vključitev in izvajanje omenjene konvencije.

“Glede na pomembnost izvoza blaga in tehnologij za slovensko gospodarstvo bi pričakovali, da bo slovenska vlada naredila več za preganjanje koruptivnega delovanja in spodbujanje čistega mednarodnega poslovanja. Slovenska gospodarska realnost je pokazala, da je poslovna praksa v Sloveniji nemalokrat izkrivljena različica dobre prakse, ki bi jo sicer morali upoštevati pri poslovanju tako znotraj kot zunaj naših meja,” je opozoril generalni sekretar Društva Integriteta – Transparency International Slovenia Vid Doria.

“Globalna kriza je pokazala pomembnost po spremembah v poslovnem okolju, ki mora slediti odgovornemu vodenju in trajnostnemu razvoju. Tega bi se morala zavedati tudi vlada RS in takšno poslovanje spodbujati. Napačna je predstava, da bo brez čistega gospodarskega izvoza in uspešnega pregona korupcije v mednarodnem poslovanju Slovenija privabila tuje naložbe za zagon gospodarske rasti, za katero si tako prizadeva,” še dodaja Doria

Nobenih novih primerov podkupovanja
Poročilo ugotavlja, da lani v Sloveniji ni bilo zapisanega novega primera ali preiskave v zvezi s koruptivnim delovanjem v mednarodnem poslovanju. Še vedno pa je odprt primer domačega in mednarodnega podkupovanja farmacevtskega podjetja Novartis, del katerega je tudi Lek.

Slovensko tožilstvo se je v tem primeru posvetilo le primerom domačega podkupovanja, hrvaške in srbske organe pregona pa je obvestilo o domnevnem podkupovanju na področju mednarodnega podkupovanja.

Med očitki Sloveniji je tudi nezadovoljiva stopnja dostopa do informacij o primerih in preiskavah tujega podkupovanja, ki ne omogočajo vpogleda v podatke, ki jih potrebujejo za ugotavljanje ocene izvajanja omenjene.

Slovenija pa bi morala po mnenju TI-ja več sredstev nameniti za usposabljanje preiskovalcev, tožilcev in sodnikov, saj le to lahko pripelje do uspešnega pregona kaznivih dejanj.

Na drugi strani je bila pozitivno ocenjena preselitev državnega tožilstva nazaj v okvir ministrstva za pravosodje ter sprejetje dopolnil h kazenskemu zakoniku, ki je razširilo kaznivo dejanje aktivnega in pasivnega mednarodnega podkupovanja in uvedlo celovit sistem korporativne kazenske odgovornosti.

Vedno manj držav izjava konvencijo
Število držav, ki “aktivno” izvajajo konvencijo se je zmanjšalo s sedem na štiri (Nemčija, Švica, Velika Britanija in Združene države Amerike). V drugo kategorijo,”zmerno” izvajanje konvencije pa so se prav tako uvrstile štiri države (Avstrija, Avstralija, Finska in Italija). V kategoriji “omejeno” in “malo ali nič” pa je uvrščenih dvajset preostalih držav podpisnic omenjene konvencije, ki sta se jim letos pridružili še Rusija in Kolumbija.