K temu jih poziva skoraj vsak drugi anketiranec, dobri četrtini pa se njihov vstop na politični oder ne zdi smiseln.

Kako lahko sodelujete v anketi?

1. Izberite odgovor na zastavljeno vprašanje.

2. Če bi radi utemeljili svoj glas, v ustrezni polji vpišite svoje ime in priimek ter telefonsko številko, na kateri lahko preverimo vašo istovetnost.

3. Zapišite utemeljitev, pri čemer bodite pozorni na dolžinsko omejitev 500 znakov.

Čeprav so udeleženci protestov, ki so konec lanskega leta izbruhnili v Mariboru in se nato hitro razširili po vsej državi, glasno zahtevali zamenjavo skorumpiranih političnih elit in prihod novih obrazov, predstavniki vstajniškega gibanja leto pozneje še vedno niso formalno vstopili v politično areno.

Temu so ta trenutek najbližje v stranki v nastajanju Solidarnost, ki je vzniknila iz Odbora za pravično in solidarno družbo, za njimi pa previdno stopica še nekaj iniciativ različnih političnih opredelitev. Morda jih bo k pospešitvi tempa spodbudila pravkar preložena, ne pa tudi rešena politična kriza, ki je pokazala, da je možnost predčasnih parlamentarnih volitev nenehno pred vrati, zaradi česar ne kaže predolgo odlašati s pripravami nanje. Pri tem pa bodo vstajniki morali poiskati tudi odgovor na dilemo, kako nastopiti na prihodnjih volitvah – pod skupnim dežnikom ali vsak zase.

In prav to vprašanje smo vam zastavili v revoltirani anketi prejšnji teden. Največ, nekaj več kot 42 odstotkov udeležencev verjame, da bi morali vstajniški kandidati strniti vrste in na volitvah nastopiti na listi ene, homogene stranke. »Ker je čas, da se znebimo vseh dosedanjih politikov, ki so kadar koli bili v parlamentu,« je svoj glas za to možnost utemeljil Miha Štamcar, ki očitno verjame, da bi takšna stranka lahko računala na podporo znatnega dela volilnega telesa.

A vsi še zdaleč niso naklonjeni poenotenju vrst v sicer politično precej raznolikem gibanju, ki je marca spodneslo vlado premiera Janeza Janše, nato pa hitro izgubilo protestniški naboj. Vsak četrti anketiranec tako meni, da bi bilo bolje, če bi porajajoče se vstajniške stranke nastopile v zavezništvu, v katerem bi vsaka ohranila svoje specifike. Da bi se morale te stranke na volitve podati vsaka zase, pa se jih je izrekla samo peščica oziroma nekaj manj kot pet odstotkov.

Dobra četrtina (27 odstotkov) udeležencev ankete pa v vstopu vstajnikov na politični oder ne vidi smisla. Eden izmed njih je Slavko Pezdir, tudi sicer zelo kritičen do vstajniškega gibanja, češ da se je »očitno upehalo in osipalo, ko je opravilo delo za svoje naročnike«. »Čeprav so razmere iz tedna v teden slabše, jih začuda ni na spregled,« ugotavlja, z njim pa se strinja tudi Drago Dežman, ki ga je prav tako zmotila neaktivnost vstajnikov v razmerah poglabljajoče se krize.

Tokrat o lustraciji

V tokratni anketi vas sprašujemo po še eni zahtevi, ki je ob koncu lanskega in na začetku letošnjega leta odmevala na ulicah. Številni protestniki so takrat zahtevali popoln rez z obstoječimi političnimi elitami. Čeprav se je odtlej zamenjala vladna koalicija, so v ospredju političnega dogajanja ostali isti obrazi, zato nas zanima, kaj menite o zahtevi (dela) protestnikov po tovrstni politični lustraciji. Sodelujte v anketi, ki jo najdete na naši spletni strani (delo.si/revolt), in ne pozabite, da vam ponuja tudi možnost utemeljitve glasu.