Katja Svenšek, Blaž Petkovič

Če­prav je vlada Alenke Bra­tu­šek na­da­lje­vala delo, ki ga je pred­ča­sno kon­čala mi­ni­str­ska ekipa Ja­neza Janše, se ji vstaj­niki (še) niso po­sta­vili po robu. A kot na­po­ve­du­jejo ne­ka­teri, bo že je­seni dru­gače, če bo vlada svoje na­pore še na­prej usmer­jala pred­vsem v to, da po­miri Bru­selj.

Pr­vih sto dni vlade Alenke Bra­tu­šek je mi­nilo brez ve­čjih pro­te­stov, ki smo jim bili priče v času vlade Ja­neza Janše. Pa bo tako tudi v pri­ho­dnjih sto­tih dneh? Vlada svoje na­pore usmerja pred­vsem v to, da po­miri Bru­selj, manj v to, da po­miri dr­ža­vljane, med­tem ko fi­nanč­nih tr­gov za zdaj oči­tno ne po­miri nič.

Socialni transferji se znižujejo Po­li­tika se je po­e­no­tila okoli fi­skal­nega pra­vila, ome­jila re­fe­ren­dum­sko od­lo­ča­nje, tudi z do­go­vo­rom s sin­di­kati jav­nega sek­torja zni­žala javno po­rabo in dala ze­leno luč pr­vemu pri­va­ti­za­cij­skemu pa­ketu, a zah­te­vani do­nosi na slo­ven­ske dr­žavne vre­dno­stne pa­pirje kljub temu vztra­jajo okoli sed­mih od­stot­kov. Za­dol­že­va­nje pod ta­kšnimi po­goji ni vzdr­žno, zato bo mo­rala vlada vlo­žiti pre­cej na­po­rov, da bodo Slo­ve­niji med­na­ro­dni trgi pri­pra­vljeni po­so­diti de­nar po obre­stnih me­rah, pri­mer­lji­vih s so­se­dnjimi dr­ža­vami, na pri­mer Ita­lijo.

V pri­ho­dnjih me­se­cih se bodo za­čeli ure­sni­če­vati ukrepi, ki jih je z na­me­nom jav­no­fi­nančne kon­so­li­da­cije na­po­ve­dala in evrop­ski ko­mi­siji oblju­bila vlada. Kot prvi tak ukrep se bo že v po­ne­de­ljek zvi­šal da­vek na do­dano vre­dnost, s ka­te­rim naj bi po pri­ča­ko­va­njih vlade dr­ža­vljani k jav­no­fi­nančni kon­so­li­da­ciji pri­spe­vali do­da­tnih 250 mi­li­jo­nov evrov. Že do konca ju­lija naj bi dr­žava na drugi strani za do­ka­pi­ta­li­za­cije bank na­me­nila 900 mi­li­jo­nov evrov, če se le ne bo po opra­vlje­nem ne­od­vi­snem pre­gledu ka­ko­vo­sti ban­čnega sis­tema iz­ka­zalo, da je na­čr­to­van zne­sek pre­ni­zek. Ali ima dr­žava v tem pri­meru re­zervni na­črt, ni ja­sno. So­ci­alni trans­ferji se med­tem še zni­žu­jejo, na­po­ve­du­jejo se novi davki, če za­sta­vljeni ci­lji ne bodo do­se­ženi, pa lahko s pri­ho­dnjim le­tom pri­ča­ku­jemo še tako ime­no­vani kri­zni da­vek. Ta bi dr­ža­vljane po­leg že na­čr­to­va­nega davka na ne­pre­mič­nine, za ka­te­rega bodo la­stniki ne­pre­mič­nin pri­spe­vali okoli 240 mi­li­jo­nov evrov, stal še do­da­tnih 300 mi­li­jo­nov. Do­se­da­nji po­datki ne vzbu­jajo op­ti­mizma.

Davčni prihodki strmo navzdol Davčni pri­hodki, ki jih za dr­žavni pro­ra­čun po­bira Davčna uprava RS (Durs), so se v pr­vih treh me­se­cih le­to­šnjega leta v pri­mer­javi z ena­kim ob­do­b­jem lani zni­žali kar za de­vet od­stot­kov, raz­kri­vajo po­datki, ki smo jih vče­raj pri­do­bili na Dursu. Če je Durs od ja­nu­arja do konca marca lani po­bral sku­pno za 2,6 mi­li­jarde evrov davč­nih pri­hod­kov, so ti v ena­kem ob­do­bju le­tos zna­šali le še 2,3 mi­li­jarde evrov in so tako na ravni pr­vega če­tr­tle­tja leta 2007.

V le­to­šnjem pr­vem tri­me­se­čju so se zni­žali prav vsi davčni pri­hodki, naj­bolj, za več kot 30 od­stot­kov da­vek od do­hodka prav­nih oseb. Pod­je­tja so tako v pr­vem če­tr­tle­tju vpla­čala le še za sla­bih 100 mi­li­jo­nov evrov davka od do­hodka prav­nih oseb, in če­prav bi se mo­rala davčna sto­pnja po­sto­pno zni­že­vati in leta 2015 do­seči cilj­nih 15 od­stot­kov, pre­dlaga vlada zdaj za­mr­zni­tev pri 17 od­stot­kih.

Močno, za 15 od­stot­kov, so se v pr­vem če­tr­tle­tju zni­žali tudi pri­hodki od davka na do­dano vre­dnost. Tak pa­dec davka, ki po­na­zarja po­tro­šnjo, je Slo­ve­nija na­za­dnje utr­pela v pr­vem če­tr­tle­tju leta 2009, ko pa se je v dr­žavno bla­gajno še ve­dno ste­klo več kot 480 mi­li­jo­nov evrov davka na do­dano vre­dnost. Od ja­nu­arja do marca le­tos ga je Durs po­bral za manj kot 440 mi­li­jo­nov evrov.

Med­tem ko je prvi mož Evrop­ske cen­tralne banke Ma­rio Dra­ghi vče­raj po­novno opo­zo­ril, naj se dr­žave manj za­na­šajo na zvi­še­va­nje dav­kov, ki za­re­žejo v raz­po­lo­žljive do­hodke, in na­re­dijo več pri struk­tur­nih re­for­mah, kot je na pri­mer po­koj­nin­ska re­forma, bodo slo­ven­ski po­tro­šniki že s po­ne­delj­kom pla­če­vali višje sto­pnje davka na do­dano vre­dnost. Splo­šna sto­pnja bo na­me­sto 20 zna­šala 22 od­stot­kov, zni­žana sto­pnja se bo zvi­šala z 8,5 na 9,5 od­stotka. S ci­ljem, da dr­žava dobi do­da­tne pro­ra­čun­ske pri­live, o če­mer si­cer šte­vilni eko­no­mi­sti dvo­mijo, vlada po mne­nju go­spo­dar­stva ogroža še ti­sta de­lovna me­sta, ki so krizo do­slej ne­kako pre­ži­vela. In ob koncu pri­ho­dnjih sto­tih dni vlade bo na Za­vod za za­po­slo­va­nje tako kot vsako leto ok­to­bra ro­malo še ne­kaj ti­soč štu­den­tov, vpra­ša­nje pa je, ka­tera de­lovna me­sta jim bo po­nu­dila vlada, ki za­tr­juje, da so mladi njena pred­no­stna na­loga. Pred­se­dnica vlade si­cer pri­ča­kuje, da jim bo de­lo­da­jalce uspelo pre­pri­čati, da bodo za­po­slo­vali mlade, z opro­sti­tvijo pla­čila so­ci­al­nih pri­spev­kov. Da samo de­narna po­li­tika ne more ustva­riti go­spo­dar­ske ra­sti, je vče­raj v Pa­rizu znova po­u­da­ril Dra­ghi, dr­ža­vam čla­ni­cam pa za vzdr­žno rast pri­po­ro­čil struk­turne ukrepe in po­ve­ča­nje kon­ku­renč­no­sti.

Mrak: Prednostne naloge vlade bo izpolnjevanje smernic komisije In kaj je mo­goče pri­ča­ko­vati v na­sle­dnjih sto­tih dneh vlade? »Smer­nice de­lo­va­nja te vlade so bile do­kaj ja­sno po­sta­vljene ne zgolj s pro­gra­mom, ki ga je obli­ko­vala sama, tem­več tudi s smer­ni­cami, ki smo jih pr­vič v času sa­mo­stojne Slo­ve­nije do­bili za­pi­sane s strani zu­na­njih de­jav­ni­kov, v tem pri­meru od evrop­ske ko­mi­sije. Iz­pol­nje­va­nje teh smer­nic bo de­jan­sko pred­sta­vljalo ključne pred­no­stne na­loge vlade v na­sle­dnjih me­se­cih,« na­po­ve­duje dr. Moj­mir Mrak z lju­bljan­ske eko­nom­ske fa­kul­tete.

»Že do konca ju­nija naj bi se za­čel pro­ces oce­nje­va­nja por­t­fe­lja s strani med­na­ro­dno pri­znane tuje usta­nove, sami pa smo se ob­ve­zali, da bomo v tem času na slabo banko že pre­ne­sli tudi prve slabe ter­ja­tve. Ob­ču­tek imam, da je vlada na tem po­dro­čju celo ne­ko­liko hi­trejša od pri­ča­ko­vanj evrop­ske ko­mi­sije, od ka­tere že kar ne­kaj časa ča­kamo na ze­leno luč, s ka­tero bi lahko ta pre­nos ste­kel s polno di­na­miko. Osebno bi si že­lel več ko­rek­tno­sti in ek­s­pe­di­tiv­no­sti evrop­ske ko­mi­sije na tem za Slo­ve­nijo ključ­nem po­dro­čju,« do­daja Mrak. Na­sle­dnja ključna stvar za pri­ho­dnje me­sece, pri ka­teri pa že re­sno za­mu­jamo, je po Mra­ko­vem mne­nju pri­prava pro­gram­skih do­ku­men­tov za čr­pa­nje sred­stev pro­ra­čuna Evrop­ske unije v na­sle­dnjih me­se­cih. »To vpra­ša­nje je po­membno za pri­ho­dnost Slo­ve­nije, ne si­cer v nje­nih na­sle­dnjih sto­tih dne­vih, tem­več v na­sle­dnjem de­se­tle­tju. Treba se je na­mreč za­ve­dati, da bodo evrop­ska sred­stva v na­sle­dnjih le­tih re­la­tivno bi­stveno bolj po­membna, kot so bila v pre­te­klih le­tih, in to za­radi pre­pro­stega dej­stva, da dru­gih vi­rov sred­stev pre­pro­sto ne bo na vo­ljo,« opo­zarja Mrak.

Dr. Pe­ter Kra­ljič, ki je z do­se­da­njim de­lom vlade si­cer za­do­vo­ljen, na­po­ve­duje, da lahko dr­ža­vljani v pri­ho­dnjih me­se­cih pri­ča­ku­jejo na­da­lje­va­nje se­da­nje po­li­tike. »Me­nim pa, da mo­ramo še bolj za­te­gniti pa­sove, ker je Slo­ve­nija v pri­mer­javi z osta­limi dr­ža­vami manj na­re­dila na zni­ža­nju stro­škov, pred­vsem v javni upravi. Slo­venci smo ži­veli čez svoje zmo­žno­sti,« je de­jal Kra­ljič. »Lju­dem je po­trebno ja­sno po­ve­dati, kaj bo po­trebno na­re­diti, da ne bodo pri­ča­ko­vali ču­de­žev. V sto­tih dneh ne mo­rete obr­niti ladje, ki je 20 let vo­zila v na­pačno smer,« je do­dal. Kra­ljič si­cer opo­zarja, da bo treba več na­re­diti na kon­ku­renč­no­sti, pred­vsem pa po­spe­šiti go­spo­dar­sko rast, brez ka­tere ne bomo pri­šli ni­ka­mor. Če bodo se­daj res do­da­tno fi­nan­ci­rali mala in sre­dnja pod­je­tja, ki so no­silci na­šega iz­voza, je to pra­vilna od­lo­či­tev. Po­leg že za­sta­vlje­nih re­form mo­rajo biti se­daj pri­o­ri­teta do­da­tni ukrepi, s ka­te­rimi bi dvi­gnili kon­ku­renč­nost,« pravi Kra­ljič.

Na ulicah se medtem očitno obeta pestra jesen Pred­se­dnica vlade med­tem za­tr­juje, da v le­to­šnjem letu do­da­tnih ukre­pov, za­radi ka­te­rih bi mo­rali dr­ža­vljani za­te­gniti pas, ne bo. »Za­čeli se bomo ukvar­jati s pro­jek­ci­jami za na­sle­dnja leta. Ta­krat bomo vi­deli, ko­liko in na ka­te­rih po­dro­čjih bodo ukrepi še po­trebni,« je po­ja­snila pre­mi­erka.

Kar je nek­da­nji pred­se­dnik dr­žav­nega zbora Pa­vel Gan­tar na­po­ve­dal ko­nec le­to­šnjega fe­bru­arja, ko je Alenka Bra­tu­šek pre­vzela va­jeti za se­stavo nove vlade, se po­časi ure­sni­čuje. Da nova mi­ni­str­ska ekipa ne bo imela dru­gač­nih pri­o­ri­tet, kot jih je imela vlada Ja­neza Janše, je po sto­tih dneh od pre­vzema obla­sti že ja­sno, po tor­kovi vse­slo­ven­ski ljud­ski vstaji v pod­poro jav­nemu zdra­vstvu pa po­staja vse bolj oči­tno, da se bodo za­čela pro­te­stni­ška gi­ba­nja v na­sle­dnjih me­se­cih za­radi so­ci­al­nih raz­mer v dr­žavi kre­piti.

»Ak­tu­alna vlada je na eni strani uspela umi­riti sta­nje ide­o­lo­ške vojne, na drugi strani pa iz­vaja po­li­tiko njene pred­ho­dnice. Za­suk je bil naj­bolj opa­zen pri vpra­ša­nju fi­skal­nega pra­vila,« pr­vih sto dni po padcu Jan­ševe vlade ko­men­tira Gan­tar. Če od­mi­slimo po­ro­čilo o do­mnev­nem pla­gi­a­tor­stvu Alenke Bra­tu­šek in mne­nje pro­ti­ko­rup­cij­ske ko­mi­sije glede vo­zov­nic Gre­gorja Vi­ranta, bo ak­tu­alna mi­ni­str­ska ekipa po nje­go­vih be­se­dah si­cer pre­ži­vela to leto. »Nas pa na­sle­dnje leto ča­kajo dvojne vo­li­tve, evrop­ske in lo­kalne. Ver­je­tnost, da se bo eno iz­med teh gla­so­vanj upo­ra­bilo tudi za dr­žav­nozbor­ske vo­li­tve, ob­staja. To ni za­dnja vlada, ki jo bo pri­za­dela kriza,« na­po­ve­duje Gan­tar.

Vstaj­nik Uroš Lu­bej ob tem do­daja, da sta Alenka Bra­tu­šek in njen naj­po­memb­nejši ko­a­li­cij­ski par­tner Igor Lukšič raz­bila ti­ste za­dnje ilu­zije, ki so jih ne­ka­teri imeli o tem, da zno­traj ka­ste ob­sto­je­čih po­li­ti­kov ob­sta­jajo sile, ki so spo­sobne Slo­ve­nijo iz­tr­gati iz uni­ču­jo­čega ne­o­li­be­ral­nega toka, v ka­te­rem pluje Evropa in ki hoče po­ko­pati še za­dnje ostanke dr­žave bla­gi­nje, ki smo jo gra­dili de­se­tle­tja. »Po­ka­zala sta, kako je mo­goče v samo sto­tih dneh vla­da­nja – ali, bo­lje re­čeno, hlap­če­va­nja Bru­slju – ogo­lju­fati svoje vo­lilce s tem, ko rav­nata v po­pol­nem na­spro­tju z vsem, kar sta za­go­var­jala še pred ne­kaj me­seci. So­ci­alna na­spro­tja se bodo za­radi tega po­ve­če­vala, tako da ob­staja do­volj ve­lika ver­je­tnost, da bo je­seni pri­šlo do no­vega pro­te­stnega vala,« po­u­darja Lu­bej.

Po­dob­nega mne­nja je tudi Gan­tar: »Ven­dar pro­te­sti ne bodo imeli več to­li­kšne mo­ralno-po­li­tične ko­no­ta­cije, kot so jo imeli do se­daj, tem­več se bodo raz­vi­jali za­radi naj­ra­zlič­nej­ših so­ci­al­nih stisk. Pro­te­sti bodo s tem do­bili so­ci­alno-ra­zre­dni zna­čaj.«