Monthly Archives: June 2013

Novih sto dni po diktatu Bruslja in z dodatnim zategovanjem pasu

http://www.dnevnik.si

Katja Svenšek, Blaž Petkovič

Če­prav je vlada Alenke Bra­tu­šek na­da­lje­vala delo, ki ga je pred­ča­sno kon­čala mi­ni­str­ska ekipa Ja­neza Janše, se ji vstaj­niki (še) niso po­sta­vili po robu. A kot na­po­ve­du­jejo ne­ka­teri, bo že je­seni dru­gače, če bo vlada svoje na­pore še na­prej usmer­jala pred­vsem v to, da po­miri Bru­selj.

Pr­vih sto dni vlade Alenke Bra­tu­šek je mi­nilo brez ve­čjih pro­te­stov, ki smo jim bili priče v času vlade Ja­neza Janše. Pa bo tako tudi v pri­ho­dnjih sto­tih dneh? Vlada svoje na­pore usmerja pred­vsem v to, da po­miri Bru­selj, manj v to, da po­miri dr­ža­vljane, med­tem ko fi­nanč­nih tr­gov za zdaj oči­tno ne po­miri nič.

Socialni transferji se znižujejo Po­li­tika se je po­e­no­tila okoli fi­skal­nega pra­vila, ome­jila re­fe­ren­dum­sko od­lo­ča­nje, tudi z do­go­vo­rom s sin­di­kati jav­nega sek­torja zni­žala javno po­rabo in dala ze­leno luč pr­vemu pri­va­ti­za­cij­skemu pa­ketu, a zah­te­vani do­nosi na slo­ven­ske dr­žavne vre­dno­stne pa­pirje kljub temu vztra­jajo okoli sed­mih od­stot­kov. Za­dol­že­va­nje pod ta­kšnimi po­goji ni vzdr­žno, zato bo mo­rala vlada vlo­žiti pre­cej na­po­rov, da bodo Slo­ve­niji med­na­ro­dni trgi pri­pra­vljeni po­so­diti de­nar po obre­stnih me­rah, pri­mer­lji­vih s so­se­dnjimi dr­ža­vami, na pri­mer Ita­lijo.

V pri­ho­dnjih me­se­cih se bodo za­čeli ure­sni­če­vati ukrepi, ki jih je z na­me­nom jav­no­fi­nančne kon­so­li­da­cije na­po­ve­dala in evrop­ski ko­mi­siji oblju­bila vlada. Kot prvi tak ukrep se bo že v po­ne­de­ljek zvi­šal da­vek na do­dano vre­dnost, s ka­te­rim naj bi po pri­ča­ko­va­njih vlade dr­ža­vljani k jav­no­fi­nančni kon­so­li­da­ciji pri­spe­vali do­da­tnih 250 mi­li­jo­nov evrov. Že do konca ju­lija naj bi dr­žava na drugi strani za do­ka­pi­ta­li­za­cije bank na­me­nila 900 mi­li­jo­nov evrov, če se le ne bo po opra­vlje­nem ne­od­vi­snem pre­gledu ka­ko­vo­sti ban­čnega sis­tema iz­ka­zalo, da je na­čr­to­van zne­sek pre­ni­zek. Ali ima dr­žava v tem pri­meru re­zervni na­črt, ni ja­sno. So­ci­alni trans­ferji se med­tem še zni­žu­jejo, na­po­ve­du­jejo se novi davki, če za­sta­vljeni ci­lji ne bodo do­se­ženi, pa lahko s pri­ho­dnjim le­tom pri­ča­ku­jemo še tako ime­no­vani kri­zni da­vek. Ta bi dr­ža­vljane po­leg že na­čr­to­va­nega davka na ne­pre­mič­nine, za ka­te­rega bodo la­stniki ne­pre­mič­nin pri­spe­vali okoli 240 mi­li­jo­nov evrov, stal še do­da­tnih 300 mi­li­jo­nov. Do­se­da­nji po­datki ne vzbu­jajo op­ti­mizma.

Davčni prihodki strmo navzdol Davčni pri­hodki, ki jih za dr­žavni pro­ra­čun po­bira Davčna uprava RS (Durs), so se v pr­vih treh me­se­cih le­to­šnjega leta v pri­mer­javi z ena­kim ob­do­b­jem lani zni­žali kar za de­vet od­stot­kov, raz­kri­vajo po­datki, ki smo jih vče­raj pri­do­bili na Dursu. Če je Durs od ja­nu­arja do konca marca lani po­bral sku­pno za 2,6 mi­li­jarde evrov davč­nih pri­hod­kov, so ti v ena­kem ob­do­bju le­tos zna­šali le še 2,3 mi­li­jarde evrov in so tako na ravni pr­vega če­tr­tle­tja leta 2007.

V le­to­šnjem pr­vem tri­me­se­čju so se zni­žali prav vsi davčni pri­hodki, naj­bolj, za več kot 30 od­stot­kov da­vek od do­hodka prav­nih oseb. Pod­je­tja so tako v pr­vem če­tr­tle­tju vpla­čala le še za sla­bih 100 mi­li­jo­nov evrov davka od do­hodka prav­nih oseb, in če­prav bi se mo­rala davčna sto­pnja po­sto­pno zni­že­vati in leta 2015 do­seči cilj­nih 15 od­stot­kov, pre­dlaga vlada zdaj za­mr­zni­tev pri 17 od­stot­kih.

Močno, za 15 od­stot­kov, so se v pr­vem če­tr­tle­tju zni­žali tudi pri­hodki od davka na do­dano vre­dnost. Tak pa­dec davka, ki po­na­zarja po­tro­šnjo, je Slo­ve­nija na­za­dnje utr­pela v pr­vem če­tr­tle­tju leta 2009, ko pa se je v dr­žavno bla­gajno še ve­dno ste­klo več kot 480 mi­li­jo­nov evrov davka na do­dano vre­dnost. Od ja­nu­arja do marca le­tos ga je Durs po­bral za manj kot 440 mi­li­jo­nov evrov.

Med­tem ko je prvi mož Evrop­ske cen­tralne banke Ma­rio Dra­ghi vče­raj po­novno opo­zo­ril, naj se dr­žave manj za­na­šajo na zvi­še­va­nje dav­kov, ki za­re­žejo v raz­po­lo­žljive do­hodke, in na­re­dijo več pri struk­tur­nih re­for­mah, kot je na pri­mer po­koj­nin­ska re­forma, bodo slo­ven­ski po­tro­šniki že s po­ne­delj­kom pla­če­vali višje sto­pnje davka na do­dano vre­dnost. Splo­šna sto­pnja bo na­me­sto 20 zna­šala 22 od­stot­kov, zni­žana sto­pnja se bo zvi­šala z 8,5 na 9,5 od­stotka. S ci­ljem, da dr­žava dobi do­da­tne pro­ra­čun­ske pri­live, o če­mer si­cer šte­vilni eko­no­mi­sti dvo­mijo, vlada po mne­nju go­spo­dar­stva ogroža še ti­sta de­lovna me­sta, ki so krizo do­slej ne­kako pre­ži­vela. In ob koncu pri­ho­dnjih sto­tih dni vlade bo na Za­vod za za­po­slo­va­nje tako kot vsako leto ok­to­bra ro­malo še ne­kaj ti­soč štu­den­tov, vpra­ša­nje pa je, ka­tera de­lovna me­sta jim bo po­nu­dila vlada, ki za­tr­juje, da so mladi njena pred­no­stna na­loga. Pred­se­dnica vlade si­cer pri­ča­kuje, da jim bo de­lo­da­jalce uspelo pre­pri­čati, da bodo za­po­slo­vali mlade, z opro­sti­tvijo pla­čila so­ci­al­nih pri­spev­kov. Da samo de­narna po­li­tika ne more ustva­riti go­spo­dar­ske ra­sti, je vče­raj v Pa­rizu znova po­u­da­ril Dra­ghi, dr­ža­vam čla­ni­cam pa za vzdr­žno rast pri­po­ro­čil struk­turne ukrepe in po­ve­ča­nje kon­ku­renč­no­sti.

Mrak: Prednostne naloge vlade bo izpolnjevanje smernic komisije In kaj je mo­goče pri­ča­ko­vati v na­sle­dnjih sto­tih dneh vlade? »Smer­nice de­lo­va­nja te vlade so bile do­kaj ja­sno po­sta­vljene ne zgolj s pro­gra­mom, ki ga je obli­ko­vala sama, tem­več tudi s smer­ni­cami, ki smo jih pr­vič v času sa­mo­stojne Slo­ve­nije do­bili za­pi­sane s strani zu­na­njih de­jav­ni­kov, v tem pri­meru od evrop­ske ko­mi­sije. Iz­pol­nje­va­nje teh smer­nic bo de­jan­sko pred­sta­vljalo ključne pred­no­stne na­loge vlade v na­sle­dnjih me­se­cih,« na­po­ve­duje dr. Moj­mir Mrak z lju­bljan­ske eko­nom­ske fa­kul­tete.

»Že do konca ju­nija naj bi se za­čel pro­ces oce­nje­va­nja por­t­fe­lja s strani med­na­ro­dno pri­znane tuje usta­nove, sami pa smo se ob­ve­zali, da bomo v tem času na slabo banko že pre­ne­sli tudi prve slabe ter­ja­tve. Ob­ču­tek imam, da je vlada na tem po­dro­čju celo ne­ko­liko hi­trejša od pri­ča­ko­vanj evrop­ske ko­mi­sije, od ka­tere že kar ne­kaj časa ča­kamo na ze­leno luč, s ka­tero bi lahko ta pre­nos ste­kel s polno di­na­miko. Osebno bi si že­lel več ko­rek­tno­sti in ek­s­pe­di­tiv­no­sti evrop­ske ko­mi­sije na tem za Slo­ve­nijo ključ­nem po­dro­čju,« do­daja Mrak. Na­sle­dnja ključna stvar za pri­ho­dnje me­sece, pri ka­teri pa že re­sno za­mu­jamo, je po Mra­ko­vem mne­nju pri­prava pro­gram­skih do­ku­men­tov za čr­pa­nje sred­stev pro­ra­čuna Evrop­ske unije v na­sle­dnjih me­se­cih. »To vpra­ša­nje je po­membno za pri­ho­dnost Slo­ve­nije, ne si­cer v nje­nih na­sle­dnjih sto­tih dne­vih, tem­več v na­sle­dnjem de­se­tle­tju. Treba se je na­mreč za­ve­dati, da bodo evrop­ska sred­stva v na­sle­dnjih le­tih re­la­tivno bi­stveno bolj po­membna, kot so bila v pre­te­klih le­tih, in to za­radi pre­pro­stega dej­stva, da dru­gih vi­rov sred­stev pre­pro­sto ne bo na vo­ljo,« opo­zarja Mrak.

Dr. Pe­ter Kra­ljič, ki je z do­se­da­njim de­lom vlade si­cer za­do­vo­ljen, na­po­ve­duje, da lahko dr­ža­vljani v pri­ho­dnjih me­se­cih pri­ča­ku­jejo na­da­lje­va­nje se­da­nje po­li­tike. »Me­nim pa, da mo­ramo še bolj za­te­gniti pa­sove, ker je Slo­ve­nija v pri­mer­javi z osta­limi dr­ža­vami manj na­re­dila na zni­ža­nju stro­škov, pred­vsem v javni upravi. Slo­venci smo ži­veli čez svoje zmo­žno­sti,« je de­jal Kra­ljič. »Lju­dem je po­trebno ja­sno po­ve­dati, kaj bo po­trebno na­re­diti, da ne bodo pri­ča­ko­vali ču­de­žev. V sto­tih dneh ne mo­rete obr­niti ladje, ki je 20 let vo­zila v na­pačno smer,« je do­dal. Kra­ljič si­cer opo­zarja, da bo treba več na­re­diti na kon­ku­renč­no­sti, pred­vsem pa po­spe­šiti go­spo­dar­sko rast, brez ka­tere ne bomo pri­šli ni­ka­mor. Če bodo se­daj res do­da­tno fi­nan­ci­rali mala in sre­dnja pod­je­tja, ki so no­silci na­šega iz­voza, je to pra­vilna od­lo­či­tev. Po­leg že za­sta­vlje­nih re­form mo­rajo biti se­daj pri­o­ri­teta do­da­tni ukrepi, s ka­te­rimi bi dvi­gnili kon­ku­renč­nost,« pravi Kra­ljič.

Na ulicah se medtem očitno obeta pestra jesen Pred­se­dnica vlade med­tem za­tr­juje, da v le­to­šnjem letu do­da­tnih ukre­pov, za­radi ka­te­rih bi mo­rali dr­ža­vljani za­te­gniti pas, ne bo. »Za­čeli se bomo ukvar­jati s pro­jek­ci­jami za na­sle­dnja leta. Ta­krat bomo vi­deli, ko­liko in na ka­te­rih po­dro­čjih bodo ukrepi še po­trebni,« je po­ja­snila pre­mi­erka.

Kar je nek­da­nji pred­se­dnik dr­žav­nega zbora Pa­vel Gan­tar na­po­ve­dal ko­nec le­to­šnjega fe­bru­arja, ko je Alenka Bra­tu­šek pre­vzela va­jeti za se­stavo nove vlade, se po­časi ure­sni­čuje. Da nova mi­ni­str­ska ekipa ne bo imela dru­gač­nih pri­o­ri­tet, kot jih je imela vlada Ja­neza Janše, je po sto­tih dneh od pre­vzema obla­sti že ja­sno, po tor­kovi vse­slo­ven­ski ljud­ski vstaji v pod­poro jav­nemu zdra­vstvu pa po­staja vse bolj oči­tno, da se bodo za­čela pro­te­stni­ška gi­ba­nja v na­sle­dnjih me­se­cih za­radi so­ci­al­nih raz­mer v dr­žavi kre­piti.

»Ak­tu­alna vlada je na eni strani uspela umi­riti sta­nje ide­o­lo­ške vojne, na drugi strani pa iz­vaja po­li­tiko njene pred­ho­dnice. Za­suk je bil naj­bolj opa­zen pri vpra­ša­nju fi­skal­nega pra­vila,« pr­vih sto dni po padcu Jan­ševe vlade ko­men­tira Gan­tar. Če od­mi­slimo po­ro­čilo o do­mnev­nem pla­gi­a­tor­stvu Alenke Bra­tu­šek in mne­nje pro­ti­ko­rup­cij­ske ko­mi­sije glede vo­zov­nic Gre­gorja Vi­ranta, bo ak­tu­alna mi­ni­str­ska ekipa po nje­go­vih be­se­dah si­cer pre­ži­vela to leto. »Nas pa na­sle­dnje leto ča­kajo dvojne vo­li­tve, evrop­ske in lo­kalne. Ver­je­tnost, da se bo eno iz­med teh gla­so­vanj upo­ra­bilo tudi za dr­žav­nozbor­ske vo­li­tve, ob­staja. To ni za­dnja vlada, ki jo bo pri­za­dela kriza,« na­po­ve­duje Gan­tar.

Vstaj­nik Uroš Lu­bej ob tem do­daja, da sta Alenka Bra­tu­šek in njen naj­po­memb­nejši ko­a­li­cij­ski par­tner Igor Lukšič raz­bila ti­ste za­dnje ilu­zije, ki so jih ne­ka­teri imeli o tem, da zno­traj ka­ste ob­sto­je­čih po­li­ti­kov ob­sta­jajo sile, ki so spo­sobne Slo­ve­nijo iz­tr­gati iz uni­ču­jo­čega ne­o­li­be­ral­nega toka, v ka­te­rem pluje Evropa in ki hoče po­ko­pati še za­dnje ostanke dr­žave bla­gi­nje, ki smo jo gra­dili de­se­tle­tja. »Po­ka­zala sta, kako je mo­goče v samo sto­tih dneh vla­da­nja – ali, bo­lje re­čeno, hlap­če­va­nja Bru­slju – ogo­lju­fati svoje vo­lilce s tem, ko rav­nata v po­pol­nem na­spro­tju z vsem, kar sta za­go­var­jala še pred ne­kaj me­seci. So­ci­alna na­spro­tja se bodo za­radi tega po­ve­če­vala, tako da ob­staja do­volj ve­lika ver­je­tnost, da bo je­seni pri­šlo do no­vega pro­te­stnega vala,« po­u­darja Lu­bej.

Po­dob­nega mne­nja je tudi Gan­tar: »Ven­dar pro­te­sti ne bodo imeli več to­li­kšne mo­ralno-po­li­tične ko­no­ta­cije, kot so jo imeli do se­daj, tem­več se bodo raz­vi­jali za­radi naj­ra­zlič­nej­ših so­ci­al­nih stisk. Pro­te­sti bodo s tem do­bili so­ci­alno-ra­zre­dni zna­čaj.«

Za javno zdravstvo!

  • Kaj imata kultura in umetnost z zdravstvom?
  • Naš skupni interes je kompetentna in poštena politika.
  • Politika, ki jo imamo je, kako naj rečem, praznoglava in roparska.
  • Test poslanskega znanja Studia city in TV 3 pove veliko! Takile odločajo o nas!
  • Potrebujemo najširšo vstajniško koalicijo, saj je nasprotnik mogočen in požrešen.
  • Dogodki si sledijo z vrtoglavo naglico:
  • Ciper,
  • Ukinjanje javne radiotelevizije v Grčiji, (kot ministrstva za kulturo pri nas) s tiho podporo Evropske komisije.
  • Zanikanje mednarodnega denarnega sklada, da so ukinitev zahtevali oni.
  • Priznanje mednarodnega denarnega sklada o lastni krivdi za stanje v Grčiji
  • Eu ne prizna nič in še stiska.
  • Upor v Carigradu je tudi naš.
  • Ameriški žvižgači so naši zavezniki.
  • Islandija, ki noče v EU…
  • Vse bolj je jasno, kaj so nameni ofenzive svetovnih financ: uničenje demokracije in solidarne, socialne družbe in prilastitev (privatizacija) vsega, kar je še v javni lasti.
  • Tu so zdravstveni sistemi dragocena poslastica.
  • Način, ki ga izvajajo dobro poznamo: Najprej uničenje nato prevzem.
  • Ne damo! No pasaran! No go! Nein Danke!
  • Vemo, da so na drugi strani izdajalci javnega interesa. Agenti finančnih trgov. Poturice. Kar velja tudi in predvsem za EU.
  • Za nas je vseeno, kakšna etika poganja naš upor.
  • Politična preračunljivost v korist lastnih interesov je dovolj: „Kradejo nam in našim vnukom. Uničujejo nam državo. Jemljejo nam demokracijo. Iz nas delajo kolonijo, rezervoar cenene delovne sile.
  • Vračilo naše državne in naropane lastnine lahko zahtevamo tudi v imenu duhovnih idealov, pa naj bodo krščanski, poganski, ateistični ali humanistični. Oni rušijo vse naštete. Zato je pomembno je, da se upremo.
  • Vsak dan bolj jasno je, da ne gre zgolj za Slovenijo.
  • Če je Grčija en eksperiment, je Slovenija drugi, malce drugačen.
  • Ljudem hočejo izbiti iz glave, da si lahko karkoli soldarno prigospodarijo.
  • Prisiliti nas hočejo da bomo še vodo in zrak kupovali od globalnih finančnih trgov.
  • Naš odgovor je zelo prepost: Vsi za enega eden za vse.
  • Tokrat gre za zdravstvo. Naslednjič bo šlo morda za sodstvo, potem za gozdarstvo … Vsekakor ni čas za sedenje doma. Pozivamo državljane, k čimvečji udeležbi na shodu. Udeležba na shodu je najbolj dostojen poklon prazniku državnosti.

 

Za KOKS, Igor Koršič

Izjava za javnost o volilni zakonodaji

Vlada Republike Slovenije 20. junija organizira javno tribuno o volilni zakonodaji z naslovom “Ali slišim svoj glas v parlamentarnih klopeh?”. Vstajniško gibanje sporoča, da je predpogoj za kakšnokoli sodelovanje na kakršnihkoli  posvetih, ki jih organizira vlada RS, da vlada brezpogojno izpolni vse zahteve GRECA (mednarodna orghanizacija za boj proti korupciji) glede transparentnosti financiranja političnih strank.V svojem, že drugem poročilu, je GRECO kot posebej zaskrbljujoče označil neizpolnjevanje priporočil na področju transparentnosti financiranja političnih strank, med drugim nezadostno javnost celotnih poročil političnih strank o financiranju njihovih aktivnosti, nezadosten pregled in nadzor nad vrstami in višinami prihodkov ter odhodkov, tudi donacij ter posojil, pomanjkljivo razkritje donatorjev, pomanjkanje učinkovitih pristojnosti in kapacitet nadzornih organov, nezadostne sankcije za kršitve itd.
KOKS
DSP
TRS
VLV

EU scandal in Greece

Eliminating Greek radio television service by the Greek government is not only attacking Greek democracy and insulting Greek people, but showing all Europeans what is in store for them. International financial interests are behind this. EU is organising the troika to secure bank interests  of the core counties, regardless the price. It is a chilling scandal that European commission is passively supporting this barbaric measure of the Greek government. This should be viewed in the context of EU policy destroying Greek economy instead of helping it, according to IMF, Nobel prize economists and common sense. Another context is happening in Istanbul. There are signs, that people globally are not ready to endure the tyranny of unbridled markets and national governments serving them. This makes the rulers nervous both here and there.  Is anybody in Brussels aware what they are doing with such antidemocratic actions to the future of the EU? quote

Shod za ohranitev javnega zdravstva, v torek 25. junija

Shod  za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo.

v torek 25. junija, ob 17. uri na Kongresnem trgu v Ljubljani

Zakaj?

5000

ljudi v Sloveniji trajno brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
20.000
ljudi občasno brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.
50.000 do 100.000
ljudi ne zmore plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
500 milijonov evrov
se vsako leto izgubi v Slovenskem zdravstvenem sistemu. To je cena privatizacije in komercializacije zdravstva ter korupcije in pohlepa posameznikov.
S temi sredstvi bi zavarovali vse socialno šibke med nami in jim omogočili brezplačne zdravstvene storitve.
S temi sredstvi bi odpravili vse čakalne vrste in ukinili zatekanje k samoplačniškim ambulantam.

PRIČAKUJEMO
ohranitev kakovostnega in visoko strokovnega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji!

ZAHTEVAMO,
da Vlada do 1. 9. 2013 pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema.

ZA:
•      Transparentno porabo sredstev v zdravstvenem sistemu.
•      Socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja.
•      Široko dostopen javni zdravstveni sistem.
•      Ničelno toleranco do korupcije v zdravstvenem sistemu.

Več informacij:

Danijel Bešič Loredan
E: danibesic@gmail.com
M: 040 200 192

Simona Rakuša
E: simona.rakusa@integra.si
M: 041 384 710

 

 

Protests and politics, June 2013

Interesting twist of events appeared, when the core of protest movement seemed depressed and already very small groups on radical margins were disintegrating even further. An association of responsible doctors approached the protest movement, investigating a possibility of collaboration. The growing membership of the “Iniciative-doctors” counts at present approximatly  half of the doctors, nurses and medical personal in Slovenia. Some of them were for years alarming the authorities and the  public about inefficient, corrupt, costly and slowly decaying national health care system. For twenty years the doctors  were unable to get governments to act on a necessary reform. Alarmed by the growing number of patients that found themselves outside the system and  the danger of imminent financial meltdown of the system, the doctors issued an ultimatum to the government to undertake the reforms that they are proposing. The demands of the doctors were easily understood by the representatives of the protest movement. So next uprising is going to back the doctors and patients demanding the right to health care. The protest is taking place on the June 25, when the nation celebrates the Statehood day. This in itself absurd holiday should at least be suspended until Slovenians prove to ourselves that we can run a state.

 

Akcija za ohranitev javnega zdravstva

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO
AKCIJE ZA OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA IN NJEGOVO SOCIALNO PRAVIČNO NADGRADNJO

V ponedeljek, 17. junija 2013, bo ob 13. uri bo v prostorih sindikata SVIZ na Oražnovi ulici 3 v Ljubljani novinarska konferenca Akcije za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo.

Poleg Iniciative zdravnikov, ki je pobudnica Iniciative za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva v Sloveniji, bodo na novinarski konferenci spregovorili Branimir Štrukelj (v imenu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije), Dušan Semolič (ZSSS), Uroš Lubej (VLV), Igor Koršič (DSP, KOKS), Matjaž Hanžek (TRS), Remzo Skenderović (SRP) in Igor Šoltes (nekdanji predsednik Računskega sodišča RS).

Na novinarski konferenci bodo predstavljeni stanje glede Iniciative za vzpostavitev transparentnega in strokovnega javnega zdravstva ter razlogi za shod za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in njegovo socialno pravično nadgradnjo, ki bo 25. junija v Ljubljani.

Vabimo vas, da se novinarske konference udeležite in o njej poročate v vaših medijih.

Več informacij:
Danijel Bešič Loredan
E: danibesic@gmail.com
M: 040 200 192

Simona Rakuša
E: simona.rakusa@integra.si
M: 041 384 710

………………………………………………………………………………..

5000
ljudi v Sloveniji trajno brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja.
20.000
ljudi občasno brez obveznega zdravstvenega zavarovanja.
50.000 do 100.000
ljudi ne zmore plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
500 milijonov evrov
se vsako leto izgubi v Slovenskem zdravstvenem sistemu. To je cena privatizacije in komercializacije zdravstva ter korupcije in pohlepa posameznikov.
S temi sredstvi bi zavarovali vse socialno šibke med nami in jim omogočili brezplačne zdravstvene storitve.
S temi sredstvi bi odpravili vse čakalne vrste in ukinili zatekanje k samoplačniškim ambulantam.

PRIČAKUJEMO
ohranitev kakovostnega in visoko strokovnega javnega zdravstvenega sistema v Sloveniji!

ZAHTEVAMO,
da Vlada do 1. 9. 2013 pripravi socialno pravično prenovo zdravstvenega sistema.

ZA:
•      Transparentno porabo sredstev v zdravstvenem sistemu.
•      Socialno pravičen sistem zdravstvenega zavarovanja.
•      Široko dostopen javni zdravstveni sistem.
•      Ničelno toleranco do korupcije v zdravstvenem sistemu.

 

Ne dotikajte se koncesij v gozdarstvu!

Menda je nek poslanec prejel grožnjo, da naj se rajši ne vtika v problematiko koncesij v slovenskem gozdarstvu. Baje je enako grožnjo prejel minister za kmetijstvo.  Baje se poseka občutno več, kot govore uradni podatki. Baje so koncesnine, (dajatve državi), občutno manjše, kot govore uradni podatki. Enako grožnjo naj bi prejel tudi minister za kmetijstvo. Gotovo ni nič drugače, ko gre za zdravstvo in še kaj.  In pravijo, da je položaj Slovenije na lestvicah korupcije pretiran! Slovenija je prežeta z mafijami.  Naslednji posvet o lesu. Naslenji prostest namenjen  gozdarstvu in lesni industriji.

Poslanci nimajo pojma o svojem poslu

Studio City je razkril grozljivo neznanje poslancev o ključnih političnih temah teh dni. NIč ne vedo o trojki in bonitetnih ocenah! S čim se ti ljudje ukvarjajo? Kaj počenjajo v parlamentu? Ali se res samo igrajo s pametnimi telefoni in čivkajo? To popolno nepoznavanje osnovnih dejstev morda lahko delno razloži kaotično in neresnično poročanje medijev o trojki. Sploh ni res, da bi slavnega 29. maja grozil prihod trojke, pa so kljub temu vsi, tako politiki in za njimi mediji v nedogled natolcevali prav o tem. Kar da slutiti, da znanje o osnovnih dejstvih naše politike ni nič boljše v vladnih vrstah. In vprašanje je, če je kaj bolje na ravni najvišje državne birokracije. Tako nas kaos v državi ne sme presenečati. Kdo torej kljub vsemu nekaj odloča?  Srednja birokracija. Po svojih najboljših močeh. Nekaj vem o tem iz dolgoletnega nategovanja z Ministrstvom za kulturo o filmski politiki. Kako sem se motil, ko sem posameznikom pripisoval popolno nekompetenco za to področje. Ne,  pri nas je to vsesplošni pojav. Pri nas je popolno neznanje sistemsko. Prikrito z neskončno razvlečenimi psevdo srokovnimi latovščinami in neskončnim številom absurdnih zakonov. Odgovornosti za tako stanje se more izogniti nihče. Še najmanj kultura, ki bi že zdavnaj morala dvigniti preplah v državi. Morda še ni prepozno.