Na področjih filozofije in estetike opisuje termin filistrstvo antiintelektualizem, ki podcenjuje in prezira umetnost, lepoto, duhovnost in intelekt.
Nietzschejev odziv na trditev, da je z zmago v nemško – pruski vojni 1871, namška kultura premagala francosko.
Medtem, ko se naša korupcija uvršča v svetovne top lestvice, naši politični predstavniki nemoteno nadaljujejo s svojim delom. Dnevnik poroča o dolgi vrsti kadrovskih menjav in popolnitev, ki se bodo izvedle po načrtih Janševe vlade. Če imena ne kažejo na kriterij strokovnosti, je bil pač uporabljen kakšen drugi. Ni kaj, pred nami je še vedno Nigerija. Za svetovno vodstvo, za nesporenega voditelja svetovne korupcije se je treba še malček potruditi. Ali Žerdin v Delovem video komentarju dodaja drobno informacijo, ki pojasnjuje, kako je to mogoče, saj imamo vendar opozicijo in pozicijo ki naj bi se nadzorovali in preprečevali zlorabo oblasti. Baje na Cipru obstaja podjetje, skozi katero je v nepovrat izginilo ogromno našega denarja. Pri tem naj bi t.i. desnica in t.i. levica družno in v partnerskem dogovoru sodelovali. Nestrpnosto pričakujemo podrobnosti.
1. Nigeria 68, 2. Slovenia 66, 3. Russia 61, 4. Spain 61, 5. Croatia 58, 6. India 54, 7. Serbia 54, 8. Kenya 53, 9. Austria 51, 10. Ukraine 49, 11. Saudi Arabia 48, 12. Greece 46, 13. Turkey 45, 14. Portugal 43, 15. Poland 42, 16. Egypt 40, 17. Italy 40, 18. Ireland 38, 19. South Africa 35, 20. Belgium 34, 21. Germany 34, 22. Slovakia 33, 23. Baltic States 28, 24. UK 27, 25. UAE 26, 26. Czech Republic 25, 27. Netherlands 23, 28. Hungary 19, 29. Sweden 18, 30. Romania 17, 31. France 16, 32. Switzerland 16, 33. Norway 10 34. Finland 7
Gre za samopercepcijo, za odgovore managerjev na vprašanja o korupcijo pri dobvivanju poslov. Vendar bi bilo problematiziranje natančnosti in veljavnosti podatkov pri takem rezultatu tipično slovensko filistrstvo, ki je gotovo eden obrambnih mehanizmom za tiste, ki delujejo koruptivno. Filistrska tolažba se je pričela, saj rezultat razlagajo denimo s slovensko črnogledostjo (!). Korupcija ima pri nas svoj glavni štab in vrhovno poveljstvo v politiki. Od tu se razširja po vseh porah družbe. Ne bom se hvalil, da smo to že dolgo videli, ker gre za nekaj, kar lahko vidi vsak človek oborožen z zdravo pametjo. Sklicevanje korupcije osumljenih v samem vrhu slovenske politike na nedolžnost, saj niso pravomočno obsojeni prav propagira korucijo v deželi. Izgovor so verjetno v obtok spravili “lukavi” in v tem procesu dobro plačani odvetniki, ki so nekaj, kar velja v pravu, prenesli v vse sfere družbe. Jankovićeve razlage, kako je uporaba davčnih oaz zakonita in normalna in naj Slovenija z znižanjem davkov prepreči ta fenomen, je dovolj za njegovo politično diskvalifikacijo. Seveda še zdaleč ne gre zgolj za Jankovića. S svojim vztrajanjem pri nedolžnosti postaja vse bolj simbol korupcije v Sloveniji. To prikladno laž o nedožnosti, če nisi obsojen, imajo na jeziku domala vsi naši osumljeni politiki. In imamo jih zavidljivo število, ki bi nam omogočilo še kakšen rekord na mednarodnih lestvicah. Pogosto so nedolžni celo tisti, ki jih javnost zaloti z roko v marmeladi. Saj vendar niso pravnomočno obsojeni. Najbolj nazoren primer je Janez Janša v zadevi Patria. Da o razvpitem trgovanju z orožjem sploh ne zgubljamo besed. Spomnite se šefa Mednarodnega denarnega sklada in njegovega posilstva. Bil je izpuščen, newyorški tožilci so umaknili tožbo. Kdor je bral podrobnosti primera, se bo spomnil skrajno sumljivih podrobnosti, ki so kazale kvečjemo na z izsiljevanjem že izkušeno sobarico. Da o interesih v svetovni politiki, ki jim kareizmatični in uspešni direktor MDS in prvak francoske levice vsekakor ni bil pogodu. Kljub temu je, kot kaže doslej, po krivem osumljeni odstopil kot direktor sklada in izginil iz francoske politike. Pri “razštelani” državi kakršna je naša, so kadrovski cunamiji drugi poglavitni vir. Nastavljanje svojih ljudi ne služi samo nagrajevanju za vdanost stranki ali klanu. Ti kadri so na ključnih mestih, tam kjer se odloča in izvaja javna naročila, kjer se dostopa do Evropskih sredstev … Ustvarjanje idealnih pogojev za korupcijo nastaja vsem na očeh. Zgodi se pa prav nič. Kvečjemu se takoj najde kdo, ki je kot po čudežu doživel duhovno spreobrnjenje, kot nekoč sedanji predsednik države, ki “kadre” svojih predhodnikov zaščiti. Ta država ni samo do konca skorumpirana. Je tudi nora!
Dogodek je bil načrtovan kot protest proti za včeraj, 6. maja, predvidenem glasovnaju o zlatem fiskalnem pravilu in spremembi referendumske ureditve v parlamentu. Hkrati je biLa skupščina ljudstva tudi mišljena nefromalno kot ponoven, ali še eden začetek povezovanja vstajniških skupin. Tudi zato nevtralno ime skupine 6. maj, ki naj bi preseglo pričkanja in očitke, ki so zajeli vstajniško gibanje. Ideja je imenitna in vredna ponavljanja, vsakič, ko se bo za to poakzala potreba. Skrbi naglica, saj še nismo pozabili nepotrebno zmešnjavo 5. vstaje, posledice neurejenih odnosov med skupinami. te odnose je treba urediti. Gibanje se mora kritično soočiti s svojimi očitnimi slabostmi. Še posebej, ker gre za stvari, ki so za demokracijo, za kar nam gre, ključnega pomena. Glasovanja v parlamentu ni bilo in že od nedelje je deževalo. Zato so se odločili preseliti dogodek v Štihodvo dvorano, Cankarjevega doma in kar na mestu samem zbrati najemnino. Ker je Štihova dvarana nadvse primerna za prav take skupščine, je bila selitev v dvorano srečna okoliščina. Sodelovalo je nekaj manj kot štirideset skupin in skupinic in med govorniki pa so bili tudi predstavniki sindikatov. Mediji so dogodek več kot solidno pokrivali. Morda bo zadeva služila kot združevalna platforma, kot upajo organizatorji . Edinko kar pri tem lahko skrbi, so očitki ki jih je zaznati med vrsticami ali pa so izrečeni proti tistim, ki so se k povezovnju pred pred 6. majem. Denimo DSP in VLV. Oboji so bili deležni burnih očitkov o prevzemanju in še čem, čeprav gre v obeh primerih za pobudnike, ki so kažejo še najmenja veselja do vodenja gibanja, kar tudi nenehno ponavljajo. Ne bi namreč bilo prav nič vzpodbudno, če bi šesti maj doževel sedmi julij, ta pa kak osmi avgust. Ob tem bi pa tako zlato fiskalno pravilo, kot za demokracijo usodne umejitve referendumskih pravic nezapaženo šle skozi parlament.
/…/Kajti, tisto kar je naredilo iz vas to, kar ste, ni bila vaša zaporniška izkušnja, ampak knjige, ki ste jih prebrali. Za začetek bi predlagal, da bi izdali nekaj teh knjig v podlistkih največjih dnevnikov v vaši državi. Glede na število prebivalcev na Češkem, je to mogoče izvesti, celo z dekretom. Mislim, da vaš parlament ne bi nasprotoval. S tem, ko bi dali vašim ljudem Prousta, Kafko, Faulknerja, Platonova, Camusa, ali Joyca, bi spremenili vsaj eno narod v srcu Evrope v civilizirane ljudi.
To morda pomeni več dobrega za prihodnost kot posnemanje kavbojev. Razen tega bi to bil pravi post-komunizem in ne meltdown doktrine, s spremljajočim „sovraštvom do sveta, samopotrjevanjem za vsako ceno in še nevidenim razcvetom egoizma“, kar vse vas nadleguje zdaj. Kajti za vulgarnosti človeškega srca ni nobenega drugega protistrupa kot dvom in dober okus. Oboje se nahaja združeno v veliki literaturi, tudi vaši lastni. Če se človekov negativni potencial najbolje manifestira v umoru, se njegov pozitvni v umetnosti.“
Josif Brodski v javnem pismu Vaclavu Havlu, New York Review of books, 17. februar, 1994
Kultura, je, predvsem, enotnost umetniškega sloga v vseh izrazih življenja ljudi. Vendar obilo vedenja in učenosti nista bistveni zanjo, niti nista znak njenega obstoja; v resnici lahko soobstajata precej bolj harmonično s pravim nasprotjem kulture – z barbarstvom: kar pomeni, s popolno odsotnostjo sloga, ali s kaotično zmešnjavo slogov.
Friderich Nietzsche: David Strauss, der Bekenner und Schriftsteller, 1873