Kulturni filister – študij tega tipa in poslušanje njegovih priznanj, (kader jih izpove), je postal utrujajoča dolžnost – se razlikuje od splošnega “filistrstva” s pomočjo vraževerja: domišlja si, da je sam sin muz in kulturni človek. Ta nerazumljiva napaka jasno pokaže, da niti ne pozna razlike med filistrom in njegovim nasprotjem.  Ne sme nas presenečati, da ga najdemo, večinoma, kako svečano izjavlja, da ni filister. Zaradi njegovega pomanjkanja samopoznavanja  je prepričan, da je njegova “kultura”  nedvomna manifetsacija resnične nemške kulture; in ker vsepovsod srečuje učenjake njegove vrste, ker so vse javne ustanove, pa naj gre za šole, univerze ali akademije organizirane tako, da so v popolni harmoniji z njegovo izobrazbo in potrebami,   doživi zmagoslavno občutje, da je zaslužen zagovornik prevladujoče nemške kulture kjerkoli se pojavi in temu ustrezno uokviri svoja pričakovanja in zahteve.

Nietzschejev odziv na trditev, da je  z zmago v nemško – pruski vojni 1871, namška kultura premagala francosko.