Koalicija solidarnih: Fiskalno pravilo v ustavi bi pomenilo poseg v socialno državo
Avtor: STA, A. S.
Ljubljana – V Koaliciji solidarnih so danes na posvetu Slovenija, zdaj (in tukaj?)! v Ljubljani izrazili nasprotovanje vnosu fiskalnega pravila v ustavo, saj bi posegel neposredno v socialno državo.
1OCENA: 0POŠLJI
Share
Proti vnosu govori ekonomska teorija, strogo javnofinančno politiko pa je mogoče voditi tudi brez njega, so povedali predstavniki ekonomske in pravne stroke.
Ekonomist Jože Mencinger je v okviru posveta ocenil, da proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo govori tudi ekonomska teorija. Skladno z njo v času, ko gospodarstvo stagnira ali se krči, javnofinančni prihodki padajo. To se je po izbruhu krize zgodilo tako v EU na splošno kot v Sloveniji, je dejal.
V EU se je po njegovih besedah gospodarstvo leta 2009 tako skrčilo za 4,5 odstotka, javnofinančni primanjkljaj pa dosegel sedem odstotkov. V Sloveniji se je medtem obseg bruto domačega proizvoda (BDP) tedaj zmanjšal za osem odstotkov, primanjkljaj pa je znašal devet odstotkov.
Dogajanje v Evropi in po svetu kaže, da so težave zasebnega sektorja vedno prenesene na javni sektor, je povedal. Če javni sektor v krizi ne bi posredoval, bi prišlo do sesutja bančnega sistema, je dodal. Tako bo, dokler bo kriza, tudi v Sloveniji. “Tega se ne da preprečiti,” verjame.
Mencinger ni za veliko zapravljanje države, boji pa se, da bi prilagajanje izdatkov prihodkom po fiskalnemu pravilu v tem trenutku še bolj zavrlo gospodarsko rast.
Po njegovih besedah se bo lahko Slovenija tudi v nadalje zadolževala, saj podatki niso tako slabi. Država med drugim beleži presežek v plačilni bilanci, je izpostavil. Četudi bi fiskalno pravilo vnesli v ustavo, ne bi bile obrestne mere na državne dolžniške vrednostne papirje nič nižje, je zatrdil.
Več razlogov proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo je navedel tudi svetovalec ustavnega sodišča Igor Vuksanović. Kot je dejal, lahko vlada, ki želi voditi restriktivno javnofinančno politiko, to počne brez spreminjanja ustave.
Četudi to v ustavi ni eksplicitno zapisano, je iz ustave razvidno, da je treba janvofinančne politike voditi tako, da se prepreči stečaj države, saj bi to pomenilo konec civilizacijske družbe.
Poleg tega je fiskalno pravilo neposredno zapisano v fiskalnem paktu, ki ga je ratificirala Slovenija, je spomnil. Ta je veljaven, je nad zakoni, njegove določbe pa so zavezujoče, je dodal.
Kot je pojasnil, je mogoče zakone, ki so v nasprotju s fiskalnim paktom, pred ustavnim sodiščem spodbijati oz. preizkusiti skladnost zakona z ratificirano mednarodno pogodbo. Možna je tudi ustavna obtožba, je povedal. DZ tako lahko predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršite ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij, torej tudi tudi kršitve zakonov o mednarodni pogodbi.
Vuksanović je poudaril še, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo. S fiskalnim pravilom bi dobila konservativno politično barvo, čeprav bi morala biti vrednostno nevtralna, je posvaril.
Tudi on je podvomil, da bi vnos fiskalnega pravila v ustavo okrepil zaupanje finančnih trgov v Slovenijo. To se ne krepi zaradi varčevalne politike v pravnih aktih, temveč s koraki, kakršen je bil tisti, ko je Evropska centralna banka napovedala možnost posega na obvezniški trg in s tem pomoči ranljivim evrskim državam.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je medtem opozoril, da fiskalno pravilo predstavlja orodje za krepitev pogajalske pozicije tistih, ki imajo v rokah politiko socialne države, denimo tudi plače javnih uslužbencev.
S tem se je strinjal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Kot je še dejal, je po tej logiki mogoče v ustavo zapisati tudi, da brezposelnost v državi ne sme preseči petih odstotkov.
Novembra ustanovljena Koalicija solidarnih združuje sindikalne centrale, civilno-družbena gibanja in gibanja, ki so sodelovala na demonstracijah 17. novembra.
Foto: STA
Ključne besede: fiskalno pravilo, socialna država, Ustava RS