Monthly Archives: April 2013

SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

22. april 2013, 10 h – 14 h
Dom sindikatov, Dalmatinova 4, Velika dvorana, VI. nadstropje

Predsednik republike, voditelj tako imenovane politične elite, ki je neposredno odgovorna za nastanek in zaostrovanje gospodarske krize v državi, bo 23. aprila začel posvetovanje o razvoju Slovenije do leta 2030. Zastopniki ljudstva so se hkrati namenili zagotoviti, da državljani na odločitve o skupni prihodnosti ne bomo več imeli neposrednega vpliva.

V Koaliciji solidarnih zavračamo razpravo v razmerah, ko se državljanom odvzema pravica do upravljanja države z ukinjanjem demokratičnih mehanizmov navznoter in podrejanjem velekapitalu navzven. Zahtevamo demokratično razpravo, katere izid ne bo odločen v naprej in na škodo večine prebivalstva.
Posvet, ki ga sklicujemo, zadeva Slovenijo tukaj in zdaj, njeno ustavno ureditev, ki nam, državljanom, še omogoča, da odločamo o skupnih zadevah.
Ta možnost je zdaj dvakrat ogrožena. Če se uveljavi nova referendumska ureditev, bomo lahko državljani neposredno odločali le še o simboličnih vprašanjih, naše odločitve pa ne bodo zavezujoče. Zapis »fiskalnega pravila« v ustavo nas bo za dolgo časa oropal zadnjih proticikličnih politik, s katerimi bi se uprli poglabljanju razvojnega zaostanka in socialni degradaciji.
Velike krize neoliberalnega kapitalizma ne bomo rešili s prelaganjem odločitev na tiste, ki so jo povzročili in jo poglabljajo, ampak tako, da državo in gospodarstvo vzamemo v svoje roke!

Na posvetu bomo skupaj s strokovnjaki s področja ustavnega prava in makro ekonomije (Igor Vuksanović, dr. Jože Mencinger, dr. Bogomir Kovač) naredili majhen korak v to smer. Analiza predlaganih sprememb bo pokazala, ali tako imenovani politični eliti ne gre za reševanje krize, ali pa le za utrjevanje svojega položaja nasproti Evropski komisiji in lastnemu ljudstvu. Tudi za ceno brezbrižnih sprememb ustave!

Vse o dogodku si lahko preberete v priloženem vabilu.

Vabljeni!

Kontaktne osebe dogodka:
Marko Kržan, Delavsko punkerska univerza
M: 031 392 406
E: mare.krzan@gmail.com
Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
M: 031 517 201
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si

* Koalicija solidarnih je združenje civilnodružbenih organizacij, v katerem so me drugim Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Dijaška organizacija Slovenije, Delavsko-punkerska univerza (DPU), Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije, KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Študentska iskra ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

SPOROČILO ZA MEDIJE PO POSVETU KOALICIJE SOLIDARNIH: SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

SPOROČILO ZA MEDIJE PO POSVETU KOALICIJE SOLIDARNIH: SLOVENIJA, ZDAJ (IN TUKAJ?)!

Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek celotnega današnjega posveta Koalicije solidarnih. Spodaj pa si lahko preberete nekaj izjav iz posveta ter začrtane smernice delovanja Koalicije solidarnih na tem področju.

O ustavnih spremembah referendumske ureditve
Marko Kržan (Delavsko-punkerska univerza): »Stališča Koalicije solidarnih glede predlaganega ustavnega omejevanja referendumov v Sloveniji so naslednja: ustavna prepoved referendumov o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah je nedopustna, saj številni taki zakoni (npr. o pokojninskem sistemu) določajo tudi socialno državo, hkrati pa bi onemogočali soodločanje ljudi o obdavčitvi; prav tako nedopustna je ustavna prepoved referendumov o mednarodnih pogodbah, saj se neoliberalna politika zadnja desetletja vse bolj poslužuje ravno takega vsiljevanja zase ugodnih družbenih sprememb; koalicija prav tako nasprotuje uvajanju 20-odstotne kvote vseh volilnih upravičencev za uspeh zavrnitvenega referenduma in odpravi vezanosti državnega zbora na rezultat referenduma.«
Igor Vuksanović (sicer svetovalec ustavnega sodišča): »To, kar se dela tukaj in zdaj, je pravzaprav globoko politično. Želi se preprečiti ljudem, da bi uveljavili drugačen odgovor na krizo, kot ga narekujejo elite. To je edini namen teh sprememb. Čaka nas obdobje pet, deset, petnajstih let razdolževanja, očitno so se na visoki ravni odločili, da bodo zasebne dolgove pretvorili v javne in da bodo javne dolgove odplačali s krčenjem socialnih in drugih izdatkov«.

O vnosu fiskalnega pravila v ustavo RS
Andreja Poje (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije): »Imamo že kar nekaj fiskalnih pravil. Pokojninska blagajna ne more imeti primanjkljaja, avtomatično se pokriva iz proračuna, zdravstvena blagajna se ne more zadolževati. Hkrati bi opozorila na to, da že zakon o javnih financah že od leta 1999 definira, da mora biti proračun uravnotežen med prihodki in izdatki.«
Jože Mencinger (Ekonomski inštitut pravne fakultete Univerze v Ljubljani): »Grčijo so v štirih letih z reševanjem uničili. S Slovenijo je ukvarjajo predvsem zato, ker se da tu še nekaj zaslužiti. Estonija ustvarja presežek in je najmanj zadolžena, vendar je to zato, ker je že vse razprodala. Ko bo to storila Slovenija, jo bodo mednarodni finančni trgi hvalili. Strukturni primanjkljaj ne sodi v ustavo, o tem lahko zaradi različne metodologije izračunavanja pišejo učbeniki in članki. Mnogi, ki to zlato pravilo promovirajo, pravzaprav ne razumejo kaj počnejo, gre za nepremišljeno ravnanje.«
Igor Vuksanovič: »Fiskalno pravilo ustava že vsebuje, implicitno in eksplicitno, zato ni potrebno, da ga vanjo še posebej zapisujemo. Ta težnja gre v kontekst s spremembo referendumske ureditve. Ustava naj bi bila vrednostno nevtralna, ekonomske doktrine načeloma vanjo ne sodijo, ampak le vrednote o katerih obstaja širok družbeni konsenz. Pri predlagani ustavni spremembi je zaznati aroganco odločevalcev. Gre za depolitizacijo javnih financ, saj se odločanje o tem prepušča neki kasti.«

Kaj storiti?
Koalicija solidarnih poziva javnost k aktivaciji proti težnjam politikov za spremembe ustave glede referendumske ureditve in fiskalnega pravila, s čimer bi politikom dali jasno sporočilo, da se z njimi ne strinjamo. To bo tudi izhodišče za nadaljnje delovanje Koalicije. Glavna sporočila današnjega posveta so v skladu s tem torej naslednja: prav zaradi krize potrebujemo več neposredne demokracije, zato nasprotujemo spremembam ustave, ki bi pomenile manj pravic državljanov. Do spremembe ustave je treba priti s široko razpravo in posvetovanjem, dosedanji postopek pa je bil izrazito nedemokratičen. Državljanke in državljane pozivamo naj svoja stališča do tega izrazijo na naslednjem shodu vseslovenske vstaje, ki bo 27. aprila, poslanke in poslance pa pozivamo naj izvedejo vse postopke za izvedbo referenduma o referendumskih spremembah ustave. Ostro nasprotujemo zapisu fiskalnega pravila v ustavo, saj bo to neposredno poseglo v socialno državo, ki je prav tako ustavna kategorija. Fiskalni pakt, katerega del je fiskalno pravilo, je že del veljavnega prava, zato njegov vnos v ustavo služi le omejevanju referenduma in krčenju pogajalske pozicije socialnih partnerjev.
V Koaliciji solidarnih obenem poudarjamo, da so ekstremni varčevalni ukrepi zgrešen koncept, kar so javno priznale že institucije, ki so ga sprva promovirale.

V imenu Koalicije solidarnih:
Goran Lukič
Izvršni sekretar ZSSS za politike zaposlovanja, migracije in odnose z javnostmi
E: goran.lukic@sindikat-zsss.si
M: +386 31 517 201

Koalicija solidarnih je združenje civilnodružbenih organizacij, v katerem so me drugim Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, Dijaška organizacija Slovenije, Delavsko-punkerska univerza (DPU), Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije, KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS), Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Študentska iskra ter Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Aktivisti VLV tokrat v Velenju

Aktivisti VLV tokrat v Velenju
20. 4. 2013

TEŠ 6
© Bojan Stepančič
Približno 50 aktivistov gibanja Vseslovenska ljudska vstaja je obiskalo Šaleško dolino in Koroško. Prvi postanek njihove protestne kampanje Opozarjamo – nismo pozabili je bil pred Termoelektrarno Šoštanj (Teš). Aktivist Dare Hribar je prebral njihove zahteve glede Teša 6, ki je po oceni gibanja gospodarsko škodljiva investicija.
Hribar je dejal, da je Teš 6 spomenik slovenske korupcije, peskovnik za politične stranke in lobiste ter da projekt nima podpore v slovenski javnosti. Po njegovih besedah slovenska javnost o projektu ve premalo in je to najdražja lobistična zgodba, ki jo bodo plačevali še naši pra pra pra pravnuki. Zaradi take zarote politike proti ljudem bi moralo pasti nekaj slovenskih vlad, pravi Hribar.
Aktivisti tako zahtevajo pospešitev kriminalističnih preiskav, ki glede Teša 6 že potekajo, pospešitev protikorupcijskih preiskav, ki potekajo v organih EU in so povezani s Slovenijo. Prav tako zahtevajo spremembo zakonodaje, da bo računsko sodišče imelo zakonsko podlago za pregledovanje takšnih ključnih infrastrukturnih naložb, materialno odgovornost članov uprav Teša in Holdinga Slovenske elektrarne ter posamično odgovornost predsednikov vlad in ministrov, ki so omogočili Teš 6.

© Bojan Stepančič
Opozorili so tudi, da evropska direktiva in slovenska uredba o zajemanju izpustov ogljikovega dioksida nalagata Tešu dokazati, da je na voljo primerna lokacija za skladiščenje ogljika. V Sloveniji, Italiji, Avstriji in na Hrvaškem pa trenutno take lokacije ni, navajajo aktivisti.
Po njihovi oceni je cena lignita, ki jo Premogovnik Velenje obljublja za delovanje Teša 6 prenizka. “Že zdaj se premog prodaja po prenizki ceni, zaradi česar rudnik tožijo delničarji. Rudnik se je v preteklih nekaj letih prezadolžil, zato je ekonomika Teša 6 iz tega vzroka tako vprašljiva, da si investitorji ne upajo povabiti zasebnih vlagateljev,” so zapisali v gibanju in dodali, da je Teš 6 nasedla naložba.
Aktivisti so se ustavili še pred poslopjem propadlega Vegrada, Lesne TIP Otiški vrh in pred Preventom, v centru Slovenj Gradca, so se skupaj z domačini poklonili kulturi v tem mestu, ki mu je Organizacija Združenih narodov že leta 1989 podelila naziv Mesto glasnik miru.

© Bojan Stepančič
Akcijo so v zgodnjih večernih urah končali tam, kjer so jo začeli – v Ljubljani, kjer so pred mestno hišo in parlamentom v tišini razvili transparent: SPOMENIK KORUPCIJE.(STA, mh)

Koalicija solidarnih: Fiskalno pravilo v ustavi bi pomenilo poseg v socialno državo

Koalicija solidarnih: Fiskalno pravilo v ustavi bi pomenilo poseg v socialno državo
Avtor: STA, A. S.
Ljubljana – V Koaliciji solidarnih so danes na posvetu Slovenija, zdaj (in tukaj?)! v Ljubljani izrazili nasprotovanje vnosu fiskalnega pravila v ustavo, saj bi posegel neposredno v socialno državo.
1OCENA: 0POŠLJI
Share

Proti vnosu govori ekonomska teorija, strogo javnofinančno politiko pa je mogoče voditi tudi brez njega, so povedali predstavniki ekonomske in pravne stroke.

Ekonomist Jože Mencinger je v okviru posveta ocenil, da proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo govori tudi ekonomska teorija. Skladno z njo v času, ko gospodarstvo stagnira ali se krči, javnofinančni prihodki padajo. To se je po izbruhu krize zgodilo tako v EU na splošno kot v Sloveniji, je dejal.

V EU se je po njegovih besedah gospodarstvo leta 2009 tako skrčilo za 4,5 odstotka, javnofinančni primanjkljaj pa dosegel sedem odstotkov. V Sloveniji se je medtem obseg bruto domačega proizvoda (BDP) tedaj zmanjšal za osem odstotkov, primanjkljaj pa je znašal devet odstotkov.

Dogajanje v Evropi in po svetu kaže, da so težave zasebnega sektorja vedno prenesene na javni sektor, je povedal. Če javni sektor v krizi ne bi posredoval, bi prišlo do sesutja bančnega sistema, je dodal. Tako bo, dokler bo kriza, tudi v Sloveniji. “Tega se ne da preprečiti,” verjame.

Mencinger ni za veliko zapravljanje države, boji pa se, da bi prilagajanje izdatkov prihodkom po fiskalnemu pravilu v tem trenutku še bolj zavrlo gospodarsko rast.

Po njegovih besedah se bo lahko Slovenija tudi v nadalje zadolževala, saj podatki niso tako slabi. Država med drugim beleži presežek v plačilni bilanci, je izpostavil. Četudi bi fiskalno pravilo vnesli v ustavo, ne bi bile obrestne mere na državne dolžniške vrednostne papirje nič nižje, je zatrdil.

Več razlogov proti vnosu fiskalnega pravila v ustavo je navedel tudi svetovalec ustavnega sodišča Igor Vuksanović. Kot je dejal, lahko vlada, ki želi voditi restriktivno javnofinančno politiko, to počne brez spreminjanja ustave.

Četudi to v ustavi ni eksplicitno zapisano, je iz ustave razvidno, da je treba janvofinančne politike voditi tako, da se prepreči stečaj države, saj bi to pomenilo konec civilizacijske družbe.

Poleg tega je fiskalno pravilo neposredno zapisano v fiskalnem paktu, ki ga je ratificirala Slovenija, je spomnil. Ta je veljaven, je nad zakoni, njegove določbe pa so zavezujoče, je dodal.

Kot je pojasnil, je mogoče zakone, ki so v nasprotju s fiskalnim paktom, pred ustavnim sodiščem spodbijati oz. preizkusiti skladnost zakona z ratificirano mednarodno pogodbo. Možna je tudi ustavna obtožba, je povedal. DZ tako lahko predsednika vlade in ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršite ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij, torej tudi tudi kršitve zakonov o mednarodni pogodbi.

Vuksanović je poudaril še, da ekonomske doktrine ne sodijo v ustavo. S fiskalnim pravilom bi dobila konservativno politično barvo, čeprav bi morala biti vrednostno nevtralna, je posvaril.

Tudi on je podvomil, da bi vnos fiskalnega pravila v ustavo okrepil zaupanje finančnih trgov v Slovenijo. To se ne krepi zaradi varčevalne politike v pravnih aktih, temveč s koraki, kakršen je bil tisti, ko je Evropska centralna banka napovedala možnost posega na obvezniški trg in s tem pomoči ranljivim evrskim državam.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je medtem opozoril, da fiskalno pravilo predstavlja orodje za krepitev pogajalske pozicije tistih, ki imajo v rokah politiko socialne države, denimo tudi plače javnih uslužbencev.

S tem se je strinjal tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Kot je še dejal, je po tej logiki mogoče v ustavo zapisati tudi, da brezposelnost v državi ne sme preseči petih odstotkov.

Novembra ustanovljena Koalicija solidarnih združuje sindikalne centrale, civilno-družbena gibanja in gibanja, ki so sodelovala na demonstracijah 17. novembra.
Foto: STA
Ključne besede: fiskalno pravilo, socialna država, Ustava RS

O JUNAŠKIH DEJANJIH IN USODNI LJUBEZNI DRAGA BAJTA

O JUNAŠKIH DEJANJIH IN USODNI LJUBEZNI DRAGA BAJTA

Drago Bajt je v članku Svoboda je suženjstvo, nevednost je moč (Demokracija, 11. aprila 2013) nadaljeval in radikaliziral gromovniško demonizacijo protestnega gibanja, angažmaja Društva slovenskih pisateljev in pobude za izključitev Janeza Janše iz Slovenskega PEN-a.
Čeprav me Bajt ne ceni preveč kot pesnika, pa ravno kot pesnik čustveno povsem razumem njegovo usodno ljubezen, ki jo je pred leti javno razkril v srceparajoči izpovedi, kako Janeza Janšo, čeprav se osebno ne poznata, intimno čuti kot svojega »najboljšega prijatelja«. Profesionalno deformiran s prevajanjem trubadurjev sem v tem izbruhu zatajevanih solzá gorjá in radósti razbral trubadursko »ljubezen iz daljave«, v kateri Janez Janša igrá vlogo Dantejeve Beatrice, Petrarcove Laure in Prešernove Julije.
Drago Bajt je v viteški obrambi zgodovinske veličine svojega daljnega »najboljšega prijatelja« in njegovega članstva v Slovenskem PEN-u pokazal tako mero zvestobe in poguma, da sem se nemudoma spomnil značilnega dogodka iz zgodnje pomladi l. 1987, tistega pradavnega in v javnosti skoraj že pozabljenega, a malce bolj nevarnega zgodovinskega trenutka.
Po izidu 57. številke Nove revije, ki je objavila Prispevke za slovenski nacionalni program, so tedanje oblasti odstavile Nika Grafenauerja kot glavnega in Dimitrija Rupla kot odgovornega urednika. V pričakovanju sodnega pregona si nihče med sodelavci Nove revije takrat ni upal prevzeti urejanja revije … razen podpisanega. Na zboru sodelavcev so me na predlog odstavljenega uredništva vsi sodelavci z navdušenjem podprli … razen junaškega Draga Bajta, ki je edini podvomil o moji ustreznosti za vršilca dolžnosti glavnega in odgovornega urednika Nove revije. Njegove pokončnosti in načelnosti sem se zelo razveselil in sem nemudoma predlagal Draga Bajta za to nehvaležno in nevarno vlogo. Véliki junak se je zmedel in je zmogel le še zajecljati: »Ne … ne … prosim, ne … samo tega ne …« Stotnija sodelavcev Nove revije se mu je tako huronsko in prezirljivo režala, da se mi je do dna duše zasmilil.
In smili se mi še danes, ta neustrašni borec in branilec demokracije, ki si upa povzdigniti besedo in pokončno stati le takrat, kadar ni nobene nevarnosti.

Boris A. Novak,
nekdanji v. d. glavnega in odgovornega
urednika Nove revije,
član Slovenskega in podpredsednik
Mednarodnega PEN-a

Ljubljana, 22. aprila 2013

STALIŠČA KOALICIJE SOLIDARNIH O PREDLOGIH SPREMEMB 90. ČLENA USTAVE

 

STALIŠČA KOALICIJE SOLIDARNIH O PREDLOGIH SPREMEMB 90. ČLENA USTAVE

 

Koalicija solidarnih, ki se ji pridružujejo spodaj navedene organizacije, nasprotuje rešitvam v predlogu sprememb 90. člena Ustave RS, ki ureja pravico volivcev do odločanja na referendumu.

 

Nedavni dogodki – posebej nepojasnjeno izginotje podpisov pobudnikov referenduma o t. i. slabi banki – vzbujajo upravičen sum o načrtnem omejevanju referendumske pravice. Zaradi vladne krize in verjetnosti predčasnih volitev je še toliko bolj pomembno, da se zagotovi popolna legitimnost vseh postopkov spreminjanja referendumske ureditve. Zato menimo, da bi moral o tako pomembnih spremembah odločati državni zbor v novi sestavi.

 

Naše stališče do vsebine predloga pa je naslednje. Prepričani smo, da mora zakonodajni referendum ostati glavni mehanizem državljanov za neposredno izvrševanje oblasti skladno s 3. členom Ustave RS. Zato mora izid referenduma ostati zavezujoč.

 

Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljen referendum, ne smejo onemogočiti volivcem odločati o javnih zadevah. Zato smo proti omejitvi odločanja o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo davke in obvezne dajatve, posebej ker gre pri tem za nekatere ključne sistemske zakone (zdravstvo, pokojninski sistem). Nasprotujemo tudi omejevanju pravice do odločanja o mednarodnih pogodbah, saj te v zadnjem času bistveno posegajo ravno na sistemska področja (tako imenovano zlato pravilo).

 

Prav tako nasprotujemo omejevanju veljavnosti referenduma, bodisi s kvorumom udeležbe ali z zahtevo po kvalificirani večini, saj bodo takšni instrumenti najbolj prizadeli pobude državljanov, ki nimajo opore v množičnih institucijah in so brez sredstev za vodenje množičnih medijskih kampanj.

KOALICIJI SOLIDARBNIH SE PRIDRUŽUJEJO:

 

Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti

 

Dijaška organizacija Slovenije

 

Delavsko-punkerska univerza (DPU)

 

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo

 

Gibanje za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva

 

KOKS – Koordinacijski odbor kulture Slovenije

 

KNSS Neodvisnost – Konfederacija novih sindikatov Slovenije

 

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS)

 

Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS)

 

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)

 

Študentska iskra

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)

Obrazložitev argumentov

na podlagi Sklepa DZ glede Predloga za začetek postopka za

spremembe Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o

spremembah Ustave Republike Slovenije (UZ90,97,99), EPA 620-VI, Poročil Ustavne komisije DZ RS z dne 15. 1. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/f9650d809e82f514027c.pdf) in z dne 29. 3. 2013 (http://imss.dz-rs.si/imis/6adcb009ddab38052d59.pdf) ter Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o referendumu in ljudski iniciativi z dne 26. 10. 2012 (http://imss.dz-rs.si/imis/016c14ea3cfff3dd34df.pdf)


  1. Omejitve glede vsebine zakonov, o katerih je dovoljeno odločati na referendumu


Nasprotujemo temu, da državljani ne bi mogli odločati o zakonih, ki imajo finančne posledice oziroma urejajo področje davkov in obveznih dajatev. Kot je razvidno iz poročila strokovne komisije, se v to skupino namreč uvrščajo številni sistemski zakoni, kot sta pokojninski zakon in zakon o zdravstvenem zavarovanju. S temi predpisi se med drugim izvršuje določilo 2. člena Ustave RS, da je Slovenija socialna država. Ker delitev družbenega dohodka na zasebni dohodek, ki služi posamezniku, in na skupni dohodek, s katerim zagotavljamo javne dobrine vsem, ni tehnično vprašanje, morajo imeti državljani o njej pravico odločati tudi neposredno. Zato tudi nemalo evropskih držav ne omejuje tovrstnih referendumov (Islandija, Švedska, Irska, Švica).

 

Iz istih razlogov nasprotujemo tudi prepovedi odločanja o mednarodnih pogodbah. Predlog strokovne komisije sicer dovoljuje odločanje o pogodbah, s katerimi Slovenija prenaša del suverenosti na mednarodne organizacije (3a. člen Ustave RS). Vendar pa je omejitev še vedno neustrezna, ker prepoveduje odločanje o pogodbah, kakršen je Pakt o stabilnosti in rasti, ki bistveno posegajo v okvire gospodarske in socialne politike. Zato bi moralo biti o njih dovoljeno neposredno izrekanje državljanov.


  1. Vezanost državnega zbora na odločitev volivcev


Koalicija solidarnih nasprotuje temu, da se iz 90. člena Ustave RS izključi določba, po kateri je državni zbor vezan na referendumsko odločitev volivcev. Predlog strokovne komisije namreč predvideva, da bi se z zavrnitvijo nekega zakona sicer končal zakonodajni postopek, ne onemogoča pa, da ne bi državni zbor takoj nato sprejel zakona z enako vsebino.

 

Z uveljavitvijo te rešitve bi se zakonodajni referendum dejansko spremenil v posvetovalnega. S tem bi bil državljanom odvzet ključni mehanizem za neposredno izvrševanje oblasti, kar je v nasprotju z 2. odstavkom 3. člena Ustave RS, ki pravi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.«


  1. Omejitve veljavnosti referenduma


Koalicija solidarnih nasprotuje uvedbi omejitev veljavnosti glasovanja na referendumu. Te omejitve bi zmanjšale verjetnost uspeha v primerih, ko se pobudnik ne more opreti na množične organizacije in kadar tema ni medijsko odmevna. Ker menimo, da je mora biti neposredno izvrševanje oblasti omogočeno prav vsem državljanom, ne le tistim, ki so povezani v množične organizacije ali imajo sredstva za velike medijske kampanje, smo proti omejevanju veljavnosti referenduma. Analiza referendumov, izvedenih na državni ravni od leta 1999 naprej, pokaže, da bi bilo od 17 izvedenih referendumov v primeru 30-odstotnega kvoruma veljavnih le osem, v primeru zahtevane kvalificirane večine 25 odstotkov pa devet referendumov. Znižanje kvalificirane večine na 20 odstotkov število veljavnih referendumov poveča na dvanajst. Zato pozivamo poslanke in poslance, da uvedbe kvoruma ali kvalificirane večine ne sprejmejo oziroma naj si prizadevajo za čim manjše omejevanje veljavnosti referenduma.


  1. Predlagane spremembe Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi


V Koaliciji solidarnih menimo, da bi bilo spreminjanje Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), preden bodo znane nove določbe 90. člena Ustave RS, neprimerno.

 

Predvsem pa nasprotujemo ureditvi, ki bi od pobudnika za vložitev zahteve za referendum zahtevala, da Državnemu zboru RS predloži 5.000 overjenih podpisov. Izkušnje namreč kažejo, da bi bilo tolikšno število overjenih podpisov v petih delovnih dneh dejansko nemogoče zbrati. To velja celo za tiste državljanske pobude, ki se lahko oprejo na množične organizacije, še toliko bolj pa za pobude neorganiziranih državljanov, ki že sicer najtežje vplivajo na procese odločanja.


Namesto predlaganih sprememb je po našem mnenju nujno, da se natančno uredi postopek evidentiranja podpisov pobudnikov v Državnem zboru. Le tako bodo izključene grobe kršitve demokratičnega postopka, do kakršnih je prišlo oktobra 2012 ob pobudi za referendum o ZUKSB (slaba banka).

Slovenians demand radical changes

 

Ljubljana,  January 10, 2013

The following document was drafted during the month of December 2012 with some changes added in the early days of 2013. The drafting was a collective effort of the boards and members of the following four organizations: KOKS (Coordinating Committee for Cultural Slovenia), DSP (Slovene Writers Association), ODBOR (Committee for a Just Society), and TRS (Movement for Sustainable Development in Slovenia). The purpose of the document was to provide an explanation to the international community about the recent protest movement in Slovenia. The very drafting of this document caused a controversy with the ruling government of Slovenia: Prime Minister Janez Janša’s Social Democrats (SDS). This controversy and Prime Minister Janša’s public letter in response to the draft will be presented in an addendum. First we present our open letter to the international community.

Slovenians Demand Radical Change

During the closing months of 2012, Slovenia has seen a series of mass popular protests. Thirty thousand demonstrators gathered on November 17 for the first protest, organised by trade unions, students, and organisations of retired people and artists. Dozens of protests followed, large and small, taking place in virtually all of the urban settlements of Slovenia, often organized spontaneously through Facebook and other social media.

We would like to clarify to international observers that these demonstrations are not “rebellions against austerity measures and necessary reforms” as the ruling rightwing neo-liberal autocratic government of Janez Janša has tried to depict them. The demands made by Slovenian citizens on the streets of their country are not merely for improved economic conditions, but for the basic foundations of a just and democratic state: the rule of law, the preservation of social services, and a sustainable economic policy that will serve the interests of the majority of the population rather than the narrow interests of a few.

To provide some background on the situation, let us first emphasize that protest has been an extremely rare event in this traditionally calm nation of two million people, a country that has enjoyed a healthy economy and dignified living standards under a variety of different forms of government. Even current statistics show Slovenia’s relatively healthy condition: 89% of EU GNP, public debt at 48% of GNP, public deficit at 6.3% of GNP in 2011. As the first and only of the former Yugoslav republics to enter the EU, NATO, OECD and the eurozone, Slovenia has been justifiably praised as an exemplary and successful post-socialist country. In 2009, the global economic crisis began to affect Slovenia, not only due to shrinking European exports, but also because of misguided policies taken during the years of economic expansion (mostly during Janez Janša’s first mandate). In 2009, the Slovenian economy shrunk by 8% and the overheated construction sector disintegrated. The Slovenian economy entered a second recession in the last quarter. Protesters blame this new recession not only on the autocratic, neoliberal, corrupt and incompetent policies of the current government, but on a recent succession of corrupt self-serving governments. This is why protesters have recently demanded the replacement of the entire political elite.

The government has responded with arrogance to the raised voices of its own citizens. The ostensibly representative government has consistently refused to enter into dialogue with protesters and had instead discredited and ridiculed their legitimate demands. This shameful response has only helped the protest movement to grow. The government has also responded to the protests by closing down the centre of the capital city of Ljubljana, by using riot police, horses, armoured vehicles, water cannons, antiriot fences and helicopters in what can only be characterized as a gross overreaction to the largely peaceful gatherings of Slovenian citizens. Top members of Janez Janša’s party (SDS) have described the protesters as “ultra left extremists,” “zombies,” and characterized them as radical “neo-socialists,” in an effort to balance out the actual presence of neo-Nazis during the first Ljubljana protest (possibly organised by the ruling government itself in an effort to discredit the protests at the beginning of the movement). Again this insulting government response has backfired, drawing more and more angry citizens into the streets.

During his two mandates, the right-wing populist autocrat Janez Janša, a supporter and personal friend of his Hungarian opposite number, Viktor Orban, has attempted to take over the mass media, many of the country’s most profitable industries, and a host of other institutions, packing boards and management positions with his own party members. The ruling government is thus attempting to hinder free speech and a free press and to use public telecommunications networks as a mouthpiece of the prime minister’s own party. The government’s methods have been disturbingly similar to measures we experienced during Yugoslavia’s totalitarian regime: attacks on and replacement of unwanted authors and members of media bodies by loyal representatives of the ruling government, blurring the structural differences between state and commercial media, denigrating specific individuals. Measures have also been taken by an increasingly politicized Constitutional Court to block the people’s constitutional right to referenda (plebiscites). The dysfunctional legal system, the privatization of public funds as well as the hasty and extreme austerity measures have only aggravated the economic crisis, starving and destroying whole sectors of Slovenia’s once healthy economy. To the dismay of its citizens, Slovenia is looking more and more like an autocratic neo-liberal banana republic.

The following are other actions that have been taken by the ruling government in the year since it took office with less than 30% of the popular vote: attempts to hamper the free speech of public media by cramming boards with politically-appointed members and threatening media and journalists for openly reporting on the demonstrations, the economic starvation of Slovenia’s public universities in favour of state-financed “private” ones, the economic starvation of public schools and pre-schools, a war of attrition waged on Slovenia’s research community and cultural institutions, the increased enrichment of an economically corrupt and politically active Roman Catholic Church in Slovenia. According to polls, the government’s popular support has dropped to less than 20%. Nevertheless, many of these measures may be difficult to reverse and they draw a grim picture for the future of Slovenia.

The ruling government pursues a policy of dividing and conquering the population, attacking trade unions as the enemies of progress, attacking the public sector as a parasite of the private sector, attacking artists as parasites of both, attacking retired people for spending the future of the younger generations. The ruling government’s public discourse is also marked by nationalist declarations, contempt for minorities (non-ethnic Slovenians) as well as for the gay population. The protestors’ response to these ugly and divisive policies is to call for solidarity for all and to summon true Slovenian patriotism. The protests that are taking place in Slovenia’s urban centres include all segments of the population: old and young, retirees and students, professional and working class, public servants and private entrepreneurs, different ethnic groups and minorities. Newly published polls reveal that 16% of the population has taken active part in the demonstrations, 67% support them, and 85% of the population expect the protests to continue.

On December 22, 2012, cultural organizations in Slovenia organized the first “protestival” that drew over 1,000 participants. It was a lively artistic event, offered as an alternative to the official state “Mother Slovenia“ celebration of the Independence Day. The day before that an estimated 16,000 people, many of them young, took part in an all Slovenian uprising in Ljubljana. Several thousand gathered in Maribor and other smaller Slovenian towns. It is extremely significant that organized veterans of the 1991 Slovenian war of independence also are taking part in the protests, spurning the government of Janez Janša who counted on the support of these patriotic citizens without whom independent Slovenia might not exist.

New protests have been announced for January. New resistance organisations are being founded on a daily basis. A congress of protest-Slovenia is being prepared for mid-January to connect all the diverse groups and organisations that stand in opposition to the current government and to the direction it has taken the country. The purpose of the congress is to define a unified action program to forward common goals of the protesting Slovenia.

KOKS (Coordinating Committee for Cultural Slovenia)

DSP (Slovene Writers Association)

ODBOR (Committee for a Just Society)

TRS (Movement for the Sustainable Development of Slovenia)

 

SVIZ (Tradeunion for child care, education and science)

ADDENDUM

The original purpose of the above document was to inform foreign media about the nature of the recent protests in Slovenia and to provide some background to the current political upheaval in this country. International media reported on early protests, especially the violence of the first protests. (This violence is referred to in the above document, as it appears to been caused by forces external to the protest movement. All subsequent protests have been peaceful and have been covered little, if at all, by international media). International media has also generally assumed that the Slovenian protests were primarily against austerity measures, similar to the protests in Greece, when in fact the main driving force behind the movement is the belief that not only economic equality but social justice has been seriously undermined by recent policies and decisions undertaken by the ruling government and the constitutional court of Slovenia.

During the closing days of 2012, a draft of the above letter was circulating among the four organizations that were authoring it. A draft was also sent out to all members of PEN Club Slovenia, of which Prime Minister Janez Janša is also a member. (His membership dates back to the 1980s, when Janša was himself being persecuted by the then Yugoslav government, and was an expression of solidarity. His membership has not been rescinded, as it is not the policy of PEN to rescind memberships.) In any case, Prime Minister Janša received a draft of the document and responded with a letter to Igor Koršič, member of KOKS, who was coordinating the drafting of the document. This letter was also published in the media and a press conference was held on January 4, 2013 at DSP in response to it.

Dear Mr. Koršič:

I do not know what purpose it serves to defame Slovenia and the Slovenian government in international circles. In any case, I officially ask you to give me an answer as to who is the author of this statement, or who is responsible for the lies you put into the statement, otherwise I will be forced to view you as its author in the legal sense. The claim that “Prime Minister Janez Janša has described the protesters as “extremist left zombies” and characterized them as radical “neo-socialists” in an effort to balance out the actual presence of neo-Nazis (possibly organised by the ruling government itself in an effort to discredit the protests at the beginning of the movement)” is completely untrue. It is one among many other untrue claims, including, “The government is thus attempting to hinder free speech and a free press and to use public telecommunications networks as a mouthpiece of his own party.” Please report to me as soon as possible the name of the author of these blatant lies. I also suggest that you send English-language corrections of the above-cited claims as well as other untruths in the original statement to those who received it.

Janez Janša

We believe the above letter speaks for itself and indeed provides additional proof of the methods resorted to by Janez Janša and his ruling party in their effort to suppress the free speech of political opponents. The drafters did make minor modifications to the original document in response to the above letter, namely that top members of SDS, rather than Janez Janša himself, characterized the protestors as left-wing zombies.

In closing, we note the irony of Janez Janša’s implicit threat of legal action against the drafter(s) of this document. Prime Minister Janez Janša is currently a defendant in a criminal trial related to his alleged involvement in the illegal Patria arms deal (which took place during SDS’s first mandate). Though the trial is ongoing, the Prime Minister rarely pays his respect to the court by attending, citing urgent government business. We also note that in the week following the January 4 press conference, Slovenia’s anti-corruption commission released a report on the financial status of parliamentary parties and members. Janez Janša was one of two members of parliament who failed to report substantial parts of his income. As a result, there have been calls for Janez Janša’s resignation, including from members of his own coalition.

KOKS (Coordinating Committee for Cultural Slovenia)

DSP (Slovene Writers Association)

ODBOR (Committee for a Just Society)

TRS (Movement for the Sustainable Development of Slovenia) 

 

 

Protests and politics, June 2013

Interesting twist of events appeared, when the core of protest movement seemed depressed and already very small groups on radical margins were disintegrating even further. An association of responsible doctors approached the protest movement, investigating a possibility of collaboration. The growing membership of the “Iniciative-doctors” counts at present approximatly  half of the doctors, nurses and medical personal in Slovenia. Some of them were for years alarming the authorities and the  public about inefficient, corrupt, costly and slowly decaying national health care system. For twenty years the doctors  were unable to get governments to act on a necessary reform. Alarmed by the growing number of patients that found themselves outside the system and  the danger of imminent financial meltdown of the system, the doctors issued an ultimatum to the government to undertake the reforms that they are proposing. The demands of the doctors were easily understood by the representatives of the protest movement. So next uprising is going to back the doctors and patients demanding the right to health care. The protest is taking place on the June 25, when the nation celebrates the Statehood day. This in itself absurd holiday should at least be suspended until Slovenians prove to ourselves that we can run a state.